In to ravno v trenutku, ko so mestni očetje s ponosom pokazali nove tematske poti kulturne dediščine Pirana. Stara mestna vpadnica je desetletja kazala svojo ne najboljšo suhozidno podobo brez da bi koga to posebej motilo. Ben, bog je dal, kar je. Sploh pa me ne morete obsoditi, da sem kakorkoli omenil brezbrižnost Pirančanov. 

Obcestni suhi zid pred sanacijo.

Nič kaj ugledno.

Dobro, Pirančani kažejo svojo multimedijsko zgodovinsko podobo prek Mediadoma Pyranhi, kjer vse stoji na mesto. In če delamo suhi zid nekje v osrčju Istre brez pričevalcev je to čisto nekaj drugega, kot pa če se kaj dogaja pred očmi meščanov, ki so že pozabili na to starodavno tehniko gradnje.

Postojte in poglejte.

Dogajalo se je 8. oktobra v okviru Tedna evropske kulture v ulici IX. Korpusa 44 a. Mojstri društva Jugna so delavnico izvedli v organizaciji ABAKKUM Zavoda za krajino, kulturo in umetnost, Piran in njene neutrudne direktorice in pobudnice delavnice Romane Kačič Liden, Občine Piran in seveda ob budnem očesu Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Piran.

Še en pogled na zid pred sanacijo.

Delavnico sta vodila Dejan Zadravec in Sergij Palčič, oba nosilca znanj nematerialne kulturne dediščine suhozidne gradnje (edina iz slovenske Istre) in vpisana v register nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije. Hm, malo sta že v letih - kot se za mojstre spodobi - tako da upajmo kdaj na kakšen podmladek.

Začeli smo s čiščenjem zida. Merilna vrvica v ozadju je kazala kako daleč je treba čistiti v notranjost in hkrati višino zida, ki ga je treba izdelati. Odstranili smo zemljo in vse nestabilne kamne.

Sedaj gre zares.

Uporabne kamne smo razporedili vzdolž zida. Mojster Dejan je poskrbel za razlago.

Prišli smo do čvrste podlage in sedaj je bilo treba začeti zidati. Vezivo je - zemlja!

Takole smo začeli. Mojster Sergij polaga prvi kamen.

Pa nato naslednjega..

Imeli smo tudi izdatno pomoč mlajših generacij.

Detajl pokaže kako smo zaključevali vrh zida. Ne z betonom, pač pa s skrilami, ki lovijo raven zida, kar utegne biti bolj primerno.

Naleteli smo na odobravajoče poglede in spodbudne besede mimoidočih. Verjetno je res presenečenje, da se kaj takega dogaja v mestu.

Za sabo smo počistili na način kot se spodobi. Uredili tudi brežino nad zidom.

Evo, to pa je naš izdelek. Primerjajte ga s sliko iz uvoda. Pri tem smo uporabljali samo kamen na licu mesta. Pomeni, da bi lahko še bolj zgladili vrh spodnjega dela prenovljenega obcestnega zida.

In še iz drugega zornega kota.

Mati moja, pa kaj so ti ljudje samo feštirali?

Tako, to pa so krivci za nastalo situacijo. Nisem povsem prepričan, da tudi kuža na desni strani ni imel prste vmes. Vsaj tako kaže.

Bilo je lepo. Tudi to, da je moral organizator spričo majhnega delovnega prostora zavračati prijave interesentov. Nič ne de, upajmo na nove delavnice. Dela v Pirano zlepa ne bo zmanjkalo.

Pomislite malo ali ni na vaši korti oziroma kje v bližini kakšen kamen, ki bi ga bilo treba postaviti na svoje mesto ali celo kaj popraviti! Skrajni čas, da se lotimo tega opravila. Jesen je kot nalašč za suhe zidove.

Vinko Pisar