Razglednice preteklosti
23. februar 2014 ob 12:37,
zadnji poseg: 23. februar 2014 ob 14:32
Ljubljana - MMC RTV SLO
Glagolsko abecedo sestavlja 38 grafemov oz. pisnih znamenj za glasove. Razpored črk se je nekoliko razlikoval od današnje latinične abecede (a, b, c, č, d …) - prva črka je bila tudi pri glagolici a, sledila je črka b, tretja črka je bila v in četrta g. Zaradi vrstnega reda črk se je glagolska abeceda imenovala azbuka (poimenovanje se je ohranilo tudi pri cirilici): a – azЪ(slov. "jaz"), b – buky (slov. "črka"), v – věd (slov. "vem").
Nastanek glagolice in delovanje bratov Cirila in Metoda
Brata Ciril/Konstantin (ok. 825–869) in Metod (826–885) sta bila rojena v Solunu, takrat v okviru Bizantinskega cesarstva. Tam sta kot sinova visokega bizantinskega častnika preživljala zgodnje otroštvo in se, v sožitju s slovanskim prebivalstvom, spoznala z različico makedonskega jezika
Leta 862 je moravski knez Rastislav prosil bizantinskega cesarja, naj mu pošlje misijonarje, ki poznajo staroslovanski jezik. Poznavanje slovanskih jezikov, ki je brata spremljalo od otroštva, je bilo razlog, da sta se odzvala na knezov poziv in leta 864 prišla na Moravsko.
Viri vedo povedati, da sta se ustavila tudi v Blatenskem kostelu, sedežu Kocljeve kneževine Spodnje Panonije, tedaj še edine samostojne tvorbe Slovencev potem ko so si Bavarci podredili Samovo Karantanijo. Tudi knez Kocelj se je zavedal pomena utrjevanja oblasti skozi samostojno liturgijo.
Po Metodovi smrti leta 885 je bila njegova liturgija na Moravskem zopet prepovedana, njegove učence pa so izgnali. Ti so se zatekli v primorsko Hrvaško (predvsem v Istro in na Kvarner), v Bolgarijo, Raško in pozneje tudi v Rusijo.
Delovanje Metoda v Južni Panoniji
Ko so Velikomoravani leta 869 začeli z uporom proti Frankom, je velikomoravskemu knezu Rastislavu zanj uspelo pridobiti tudi Koclja. Upor je uspel in ustanovljena je bila nova, samostojna slovanska država Spodnja Panonija, katere knez je postal Kocelj. Skupaj z Rastislavom in njegovim nečakom Svetopolkom so se zavzemali, da bi se Metod vrnil v te kraje kot škof. Papež jim je leta 869 ugodil, kasneje pa je na Kocljeve prošnje tudi ponovno ustanovil sirmijsko nadškofijo, katere sedež je bil v Kocljevi državi. Škof Metod je uvajal slovansko bogoslužje in sprva deloval predvsem v Panoniji, njen upravni okoliš pa je vključeval Spodnjo Panonijo in Velikomoravsko. To je pomenilo vrh za tedaj ponovno (prvič po napadih Obrov) trdno povezane Južne in Zahodne Slovane. Imeli so podporo Bizantincev (zagotavljal jim jo je Metod) in frankovsko koloniziranje območja je bilo zavrto. Najverjetneje je v Spodnji Panoniji nastal prvi slovanski zakonik Zakon sudni ljudem, katerega avtor je najbrž Metod.
Prisotnost glagolice v slovenski Istri
Glagolski napisi oz. fragmenti glagolskih besedil so bili najdeni tudi drugje na Slovenskem, ne le v Istri. Na območju slovenske Istre je največ glagolskih fragmentov v okolici Kopra; v Šmarjah, Krkavčah, Hrastovljah, Črnem Kalu, Predloki in drugje.
Obširen članek o glagolici, pa tudi o nastanku cirilice najdete na tej povezavi.
Vir:
http://www.rtvslo.si/kultura/novice/glagolski-napisi-v-slovenski-istri/330547
