Potem sem začel primerjati ločene izrise za posamezna naselja, da bi po obliki našel ustreznega. Tako mi je uspelo najti katastrski načrt za Pisare, toda na njemu je pisalo Ogrini.
Iz več razgovorov z domačini sem zvedel, da sta dva brata, pisala sta se seveda Ugrin, v preteklosti odšla služiti v danes že opuščeni frančiškanski samostan v Kodolje (domačini rečejo Hoduje) tik za mejo s Hrvaško. Na mestu samostana se je razvilo naselje, ki so ga poimenovali Ogrini po prevladujočem priimku, kar je bilo običajno ravnanje v tistem času.
In sedaj glejte to nesrečo: na razdalji petih kilometrov dve vasi z istim imenom. Vrli domačini so težavo rešili tako, da so Ogrine preimenovali v Pisare s tem, da je pač v katastru ime ostalo nespremenjeno. Kot vedno oblast zaostaja, celo do današnjega dne.
Detajl Avstro-ogrskega vojaškega zemljevida - 2. vojaška izdaja (1806 - 1869). Vir: http://mapire.eu/en/map/secondsurvey/?bbox=1545341.7327842116%2C5691200.155315351%2C1550959.8543631723%2C5695088.889129359
Zanimalo me je, kako in kdaj se je to zgodilo. Med domačini kroži zgodba, da je v vasi nekoč živel mož, ki je moral zaradi nečesa oditi v zapor. Tam se je naučil pisati in ko se je vrnil, je urejal domačinom administrativne opravke z oblastjo. Po njemu so vasi nadeli ime Pisari.
To "zaradi nečesa" mi je danes razložil Janko bolj natančno po pripovedi prednikov. Sta se dva brata stepla in na delu je bil istrski kosir, ki je enemu razparal trebuh tako, da je držal svoje drobovje na poti z volovsko vprego v Buzet. Tam so ga uspešno zakrpali. Našega inkriminiranega moža pa je čakal bržon. No, zgodba se potem utečeno nadaljuje.
Prvi nam dostopen kataster je Franciscejski kataster, ki datira nekako v leto 1820 (Vir: http://giskd6s.situla.org/giskd/) . Na njemu je ime Ogrini za našo vas. Kasnejše katastre ne rabim gledati, saj se je v katastrskemu zemljevidu vse do danes ohranilo prvotno ime vasi.
Izsek iz Franciscejskega katastra
Potem smo malo umovali, kdaj bi se lahko preimenovanje zgodilo, prišli do Franca - Pisari 4, očeta pokojnega Marčela Ugrina. In oče od Franca bi že znal biti ta pisar. Tako na palec – pet generacij nazaj, denimo okoli leta 1900.
Nima vsakdo priložnosti imeti dobre stike z župnikom, ki je povrhu tega izvrstno podkovan v rabi spletnih aplikacij in programskih orodij in po naravi zgodovinar. Naš župnik Jože Jakopič je župnijske knjige do koder so segli zapisi prestavil v excelov format s čimer so postali podatki lažje berljivi. Ne zame, brez Jožetove pomoči bi zopet ne prišel nikamor.
In res je v župnijskih knjigah omenjen UGRIN ANTON (PISAR) sin Giovannija, rojen 12.06.1790, ki se je poročil leta 1810, leta 1815 leta pa je postal gospodar hiše št. 14. Nadaljeval je sin Dominko, rojen 1829 leta, od njega pa je prevzel sin Matija, rojen 1852 leta.
Ta hiša št. 14 je današnja opuščena hiša Pisari 1 na samem začetku vasi. Tako lahko sedaj tudi časovno opredelimo kdaj se je pojavila oseba z vzdevkom »pisar« - veliko prej kot smo domnevali pred tem.
Manjka nam še časovna določitev spremembe imena vasi. Zagotovo sedaj vemo, da je oseba z vzdevkom »pisar« res izpričana in da se je v pogovornem jeziku verjetno kmalu po letu 1830-40 začelo »po domače« za Ogrine uporabljati ime Pisari. Ne razpolagam z viri za natančno določitev uradne spremembe imena vasi. Toda to me tudi ne zanima več. Pri imenu kraju, kjer živim že kar nekaj časa, sem potešil svojo radovednost.
Glavna ulica
Še kar o imenu vasi naprej. To območje že čuti vpliv hrvaškega jezika, zato domačini vas imenujejo Pisári, brez – po slovensko pravilno – mehčanja z »j« - torej Pisarji. Moji znanci težavo rešujejo tako, da proizvajajo nova imena, npr. Písari, Pizari ali pa he, he celo Pisoari vse v prizadevanju, da ime kultivirajo po slovensko.
Veste kako se imenuje prebivalec Pisarov? Pisar! In pisarimo še danes. V vasi je sedež Zavoda Traven, ki administrira portal Traven, kjer berete ta zapis. Strežnika pa seveda nimamo na tej lokaciji. Elektrika se takoj užali, če malo zabliska; če zabliska, smo takoj na hrvaškem telekomu; internetni promet poteka po nezanesljivih bakrenih kovicah z majhnim pretokom podatkov.
Zelo zaupno: Morda bo tudi naše internetne črne mižerje čez leto dni konec. Takrat se izteče petletno obdobje izvajanja projekta novega mejnega bloka Sočerga, ki ga je financirala EU. Če je verjeti viru, se sprostijo pridobitve za splošno rabo in Telekom bo lahko v bližini zgradil novo telefonsko postajo na optičnih vlaknih. To pomeni pretoke podatkov, ki omogočajo visoke ločljivosti ali drugače, internetno televizijo. Pa smo nazaj v civilizaciji.
Ja te črne mižerje je ratalo konec že/šele junija 2016. SIMOBIL je na atenski stolp pri sv. Kviriku postavil bazno postajo za 4. generacijo brezžičnega prenosa podatkov. In vendar se premika.
Vaški detajl, delo Zvezdana iz Mlinov - bi rekli iz Malna
Kaj bi šele porekel Ugrin Anton (pisar) pred natanko 200 leti. Takrat logistične razlike med mestom in vasjo verjetno niso bile tako velike. Mi ne rečemo nič, ker nimamo komu.
Vinko Pisar
