Nadmorska višina:
3,60 m
Površina:
4,42 km²

Lucija je v zadnjih letih iz nekoliko neosebnega spalnega naselja postala živahno poslovno, trgovinsko, obrtno ter delno celo turistično središče občine, ki je prevzelo številne pomembne mestne funkcije. Zrasli so novi stanovanjski objekti, moderni trgovinsko-poslovni center, centralna avtobusna postaja in obrtna cona. Pravkar pa poteka tudi gradnja sodobnega Centra za starejše občane Lucija.

Rt sv. Lovrenca je zaradi dominantne lege že od nekdaj privlačna točka. Tu so se naselili že Rimljani, nato benediktinci, ki so postavili samostan sv. Lovrenca. Na njegovih ruševinah je kasneje zrasla vila, zdaj pa je lokacija enega najbolj znanih portoroških hotelov - Metropola. Prepoznavna arhitektura, delo Eda Mihevca, ima značilne keramične luske, ki jih zahajajoče sonce oblije z zlato barvo.

Hotel Metropol v soncu

Pirančani so tudi v izlivu potoka Fažan uredili soline. Obratovale so do sredine 20. stoletja, ko so jih deloma zasuli, deloma pa poglobili in na njihovem mestu uredili marino. Ob solinah je nastal zaselek s cerkvico sv. Lucije, po kateri se imenuje. Zaradi bližine magistrale proti južni Istri se zadnjih petdeset let razvija – najprej kot spalno, s preureditvijo solin v marino kot turistično naselje, danes pa vse bolj tudi kot upravno središče občine. Tukajšnje postajališče ozkotirne železnice je bilo hkrati izhodišče trolejbusne in tramvajske proge, ki je potekala ob obali skozi Portorož do Pirana.

Za lucijsko cerkev je leta 1541 Benedetto Carpaccio izdelal sliko Marije med sv. Lucijo in sv. Jurijem. Tako kot številne druge umetnine, odnešene leta 1940 iz primorskih mest, tudi ta še ni vrnjena iz Italije.
Cerkev sv. Lucije Foto: Doremo – Lastno delo; licenca: CC BY-SA 4.0; URL: https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=83046700
Številni gostje občine Lucijo prepoznajo po sodobnem pristanišču za jahte »Marini Portorož«, zgrajeni na mestu nekdanjih Lucijski solin, v kateri je na voljo kar tisoč privezov. Vedno več gostov Portoroža, ki si želijo nekoliko bolj aktivnega oddiha, si za svoj dopust izbere zeleno oazo lucijskega kampa ob rtiču Seča, ki ga je Občina Piran zavarovala kot pomemben del svoje naravne dediščine.

Seča je znana predvsem po Formi vivi, kiparski razstavi na prostem, kjer si lahko ogledate več kot sto kipov domačih in tujih uglednih kiparjev. Pod mogočnim klifom se skriva kanal sv. Jerneja. Nekdaj so bili takšni solinski kanali pomembne komunikacijske poti, danes pa nudijo zavetje manjšim jadrnicam in barčicam za rekreativno jadranje

Gibanje števila prebivalcev:

Leto:                   2002 2011 2012  2013 2014 2015
Št. Prebivalcev:  5792 5872 5884  6067 6032 6135
 

Vir:
http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp