July 17, 2013 v: jadranski suhozidi by kravosas na www.dragodid.org

Celoten članek skupaj s pripadajočo odločbo ministrstva za kulturo Republike Hrvaške najdete na tej povezavi.

V Sloveniji se trenutno Zavod za varstvo kulturne dediščine pripravlja na izdelavo predloga za zaščito suhega zida kot nesnovne kulturne dediščine Slovenije in njegov vpis v register kulturne dediščine Slovenije.

K temu je treba dodati, da so že danes v register kulturne dediščine Republike Slovenije samo na področju Slovenske Istre uvrščeni dve krajinski enoti in več kot petdeset varovanih krajev skupaj seveda s pripadajočo suhozidno dediščino.

Manever je več kot očiten: šele z nacionalno zaščito in priznanjem je mogoče pristopiti k pobudi več držav za UNESCO-vo zaščito suhega zida kot nesnovne svetovne kulturne dediščine.

Hrvati so se leta 2013 veselili, da jim vpis suhega zida kot nacionalne nesnovne kulturne dediščine prinaša možnosti pridobivanja sredstev iz državnih razpisov za financiranje kulturne dediščine. Ne poznam njihovih razmer, upam da so prišli dobro skozi. Pri nas pa vemo, da Ministrstvo za kulturo denarja za razpise nima že nekaj let.

Drugo so sredstva iz evropskih razpisov. Predvsem čezmejni projekti so se izkazali kot dobra priložnost. Med njimi pravkar končani slovensko hrvaški projekt Kamen – most in pa prav zimzeleni REVITAS; letos je šel v svojo tretjo izdajo in s še vedno zavzeto predanostjo suhim zidom, ki jih uradni proračuni občin in države nikakor nočejo poznati.

Misli pa nam odnese v čas, ko bi bil lahko suhi zid uvrščen v spisek svetovne nesnovne kulturne dediščine UNESCO. Prisluhnimo Luthrovemu »I have a dream«. Ben, ta mož je kónčal malo slabo.

Z zavedanjem, da predstavlja kulturna krajina kot sestavni del vsakokratne kulturne dediščine neizpodbitno konkurenčno prednost v sodobnem globalnem svetu, bi se na zemljevid sveta uvrščale regije kot so Toskana, Istra, Benetke, Kras in druge ter predvsem na področju turizma zagotavljale izvirna doživetja za sodobne prebivalce mest in hitrega življenja.

Podprli jih bodo razpisi EU predvsem Evropski socialni sklad, ki bo v njih prepoznal izjemno priložnost za aktiviranje neaktivnega prebivalstva, predvsem pa ogroženih socialnih skupin, kot so mladi brezposelni in starejši od 45 let. Hkrati bodo nove zaposlitvene priložnosti preoblikovale podeželje. Ohranjanje in vzdrževanje kulturne krajine ne bo le muha zavzetežev, pač pa trajnostna dejavnost lokalnega prebivalstva, ki bodo po eni strani prejemali pošteno plačilo (beri: npr. univerzalni prihodek), ob tem pa ustvarjali neizmerne podjetniške priložnosti za vsakogar.

He, he, še ena iz trte zvita. Pravi prijatelj v družbi: » Kaj ni to super, bencin po 10 centov, škatla cigaret pa pol evra, kila tartufov dva evra, hišo pa dobiš za sto evrov.« In vpraša nekdo: »Res je super, kje pa se to dobi?«. In odgovor: » Ben, dobi se nikjer, ampak super pa je, mar ne!«

Vinko Pisar

Vir:
http://www.dragodid.org/vjestina-gradnje-suhozida-proglasena-kulturnim-dobrom/