To informacijo so Kraševci izkoristili za prizadevanje, da bi k pobudi pristopila tudi Slovenija. Seveda ne zgolj s kraškim suhim zidom, pač pa s suhim zidom povsod po Sloveniji, kar pa nas v Istri še predvsem zanima, saj smo s suhimi zidi enako »označeni« kot področje matičnega Krasa. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je prevzel nacionalno pobudo za sodelovanje v prizadevanjih.
Pobudo v angleščini si lahko preberete na tej povezavi.
K pobudi so do sedaj že pristopile skupine in posamezniki iz naslednjih držav: Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Grčija, Španija in Švica.
Postopek za uvrstitev suhih zidov na spisek nesnovne kulturne dediščine UNCESCO je stekel. Sodelujoče strani pričakujejo, d bodo suhi zid nominirale pri UNESCU do 31. marca 2017.
No, malo se potrudite in preberite spodnji angleški odstavek iz pobude (Pst, drugače uporabite Google translate), ki si prizadeva varovati obrtno znanje gradnje suhih zidov in ga pospeševati:
»“Drystone” refers to stone construction without the use of mortar as binding material. The element is linked with customs and traditional practices associated with the organization of rural space. It has shaped numerous and diverse landscapes, forming various modes of dwelling, farming and husbandry (i.e. creating terraces for cultivation, delineating boundaries of land, constructing seasonal settlements and shelters, managing water resources in a sustainable way, etc). It is invaluable in preventing landslides, floods and avalanches, combating desertification of the land and enhancing biodiversity. Moreover, it has been used in public works and artistic aspects of the craftsmanship have been acknowledged and accordingly exploited by contemporary artists. »
Morda pa se lahko dregnemo v Istri s komolcem češ, suhi zid je celo svetovna znamenitost, zakaj je ne bi varovali, ohranjali in bili nanjo ponosni. Zlobni ekonomisti celo porečejo, da bi se dalo od nje tudi spodobno živeti.
Omeniti še velja, da je nacionalni Center za poklicno izobraževanje (CPI Ljubljana) februarja 2016 sprejel in potrdil pobudo za uvedbo nacionalne poklicne kvalifikacije suhozidar/suhozidarka. Pod njo so se podpisali med drugimi tudi Fakulteta za arhitekturo in gradbeništvo iz Ljubljane, ZVKDS organizacijska enota Piran, Hiška in zavod Traven. Slednja skorajda edina najdete med izvajalci delavnic za suhozidno gradnjo v Istri.
Sicer pa, kakor veste. Pobuda je tu, priložnosti bodo prišle z njo, mi pa:nas zanima in ali bomo pripravljeni?
Vinko Pisar