Pomen za biotsko vrednost:

VRSTE

Dvoživke (Amphibia):
• Veliki pupek (Triturus carnifex)
• Hribski urh (Bombina variegata)

Metulji (Lepidoptera):
• Travniški postavnež (Euphydryas aurinia)
• Barjanski okarček (Coenonympha oedippus)
• Kraški zmrzlikar (Erannis ankeraria)

HABITATNI TIPI
• Travniki s prevladujo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae).
• Vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae).
• Sestoji navadnega brina (Juniperus communis) na suhih traviščih na karbonatih tleh.

Zgodovinski razvoj s poudarkom na spremembah v stanju travišč
Poznavanje dinamike rabe prostora in prisotnost človeka, sta pomembna vidika pri razumevanju nastanka sedanjega stanja kmetijske kulturne krajine na območju Pregare. Z vidika rabe je bila za nastanek življenjskih prostorov varovanih vrst, habitatov in habitatnih tipov ključnega pomena človeška prisotnost in njegove dejavnosti v prostoru.

Ime kraja Pregara izhaja iz latinske besede »precarius«, ki pomeni začasno uporabo oziroma uživanje tuje lastnine, zemlje (Pucer, 2005). Nastanek obsežnih suhih travišč na tem območju gre torej razumeti kot posledico izkrčitve gozdov, in s tem spreminjanja okolja za pridelavo hrane. Kot navaja Pucer (2005), je bila v 19. stoletju glavna dejavnost v prostoru kmetijstvo, predvsem poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo in živinoreja. Omejene naravne danosti za kmetijstvo, spremembe v socialno-ekonomskem in družbeno politi nem življenju, so v drugi polovici 20. stoletja privedle do upada števila prebivalstva na celotnem podeželju Slovenske Istre ter posledično do zmanjšanja intenzivnosti obdelave kulturne kmetijske krajine.

Vir:
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/gozdarstvo/md_medved_andrej.pdf
http://www.sigma2.upr.si/it/component/fabrik/details/40/59.html