Primorske novice, nedelja, 25. januar 2015, 17:20
“Pravzaprav bi bilo čudno, če bi jo zgrešili. Tu se nahaja pomemben del zapuščine. Kraško bojišče je eno bolj pomembnih bojišč prve svetovne vojne, ki je bilo po krivici prezrto. Veliko vemo o zahodni in vzhodni fronti, soško fronto pa bolje spoznavamo šele od 90. let dalje,” pove Aleksander J. Potočnik, ki se ukvarja z utrdboslovjem.

Kamen, ki je tako značilen za kraško krajino, je zaznamoval tudi vojskovanje na tem območju. “Kamen je bil glavna težava in hkrati glavni gradbeni material,” pojasnjuje predavatelj, ki je na delavnici med drugim pojasnjeval, kako je prišlo do vojskovanja v rovih ter kakšna je razlika med stalno in poljsko fortifikacijo.

S soško fronto na Krasu je povezanih veliko zmot, prične naštevati Aleksander J. Potočnik. Večina napačno razmišlja, da se je frontna linija vzpostavila ob srečanju dveh vojsk. Vojaki nato pričnejo s kopanjem jarkov, ki jih kasneje med seboj povežejo. “Vsak Kraševec pa ve, da ni tako preprosto skopati jarka na Krasu. Tu je vojska uporabila že prej obstoječe elemente kot je recimo suhi zid, ki je ločeval posamezne parcele. Če ga ni bilo, so ga sami naredili,” pojasni.

Večine obrambnih linij niso gradili vojaki, ampak s pomočjo specializiranih enot, inženirskih oddelkov, delovnih oddelkov vojakov in celo civilistov.

Kraški kamen je bil tudi zaslužen, da je postala nošnja čelad obvezna. “Na Krasu je z vsako granato letelo še nešteto število kamnov. Avstro-Ogrska vojska na to ni bila pripravljena, zato so pričeli od Nemcev kupovali čelade,” pojasni.

Več pa na tej povezavi.

Tekst in foto: Petra Mezinec

Vir:

http://www.primorske.si/Plus/Sobota/Suhi-zid-v-sluzbi-vojske