Ozadje pobude
Zamisel o arheološkem parku prihaja iz že uveljavljenih realizacij arheoloških parkov v Istri kot eno od mogočih oblik predstavitve «…. materialnih ostankov civilizacij, ki so se v preteklosti menjavale na istrskih tleh ..«. ZVKDS poleg tega ugotavlja, da postaja koncept arheoloških parkov zanimiva oblika prezentacije zgodovine in podpira njihovo nastajanje. Tako sta pri nas v zadnjih letih nastala arheološka parka Simonov zaliv in Hrušica.
Z mero pretiravanja bi lahko rekli, da je mogoče postaviti arheološki park kjerkoli, saj kar 97% površine Slovenije sestavljajo kulturne plasti. Zakaj pa potem Sočerga?
• Ker so krajani zainteresirani
• Ker imamo kaj pokazati
• Ker želimo ustvariti dobre življenjske pogoje s tem, kar imamo
• Ker verjamemo v priložnost, ki jo bo podprla čvrsta mreža sodelujočih organizacij in posameznikov
• Ker znamo izkoriščati priložnosti pridobivanja sredstev na domačih in mednarodnih razpisih
Sestavine pobude
Arheološke plasti
Kulturne plasti skozi tisočletja omogočajo v Sočergi in okolici dostojno predstavitev zgodovine v najmanj naslednjih plasteh:
• Obdobje Histrov pred našim štetjem z gradiščem Gradec do katerega vodi celo asfaltirana cesta. Je morda največje gradišče v Istri in meri okoli 2 km2 . Neraziskano. Na celotnem hrbtu kraškega roba od Sočerge do Kubeda so izpričana gradišča. Skoraj ni griča ali višinske ravnice, kjer ne bi bili izpričana gradišča – dežela gradišč.
• Rimsko obdobje (cca. 1. In 2. stoletje) z izpričano obcestno utrdbo nad Sočergo. Ti kraji so imeli tedaj nadpovprečno gosto cestno omrežje, torej je morala biti tudi njihova veljava precej opazna, pa o tem ni kaj napisanega.
• Srednji vek z delom utrdbenega sistema – Starci pri Pičurih, kasneje letna rezidenca koprskih grofov Gravisi .
• Srednji vek z izpričano prvotno cerkvico sv. Evfemije in konventom v Sočergi, ki ga je porušila Napoleonova vojska okoli leta 1812 – vir: Franciscejski kataster.
Menimo, da je zgodovinskega tkiva zadosti, da bi lahko govorili o arheološkem parku.
Vsaka plast podpira blesteče zgodbe.
1. Histri in gradišče Gradec: center Histrov v Istri in njihovo največje istrsko gradišče; bili bi prvi s prikazom tedanjega življenja tako, da se delček gradišča obnovi v prvotno znani obliki (in se ga ob posebnih dogodkih tudi oživi z igralci v avtentičnih kostumih).
2. Rimsko obdobje: z delno obnovo nekdanje obcestne postojanke prikličemo v spomin geostrateški pomen ceste skozi Sočergo za rimsko Istro; pogled nad bogato prepreženimi rimskimi cestami v tem delu, verjetno kot okolica nekdanjega Čepičkega jezera; marsikaj je še za odkriti.
3. Srednji vek z delom utrdbenega sistema – Starci pri Pičurih: lastništvo tabora se danes deli na tisočpetstošestintridesetine, kar je izpovedno. Podobno kot pri Čenturju so imeli lokalni prebivalci verjetno vsak svoj delež v postojanki, kamor so se lahko zatekli v primeru nevarnosti in so verjetno tudi neko obdobje uporabljali utrdbo za shranjevanje svojih pridelkov. Vsaj delno obnovljena obrambna točka bi se po svoji grandioznosti primerjala s Kubedom, ko bo slednji obnovljen.
4. Srednji vek z izpričano prvotno cerkvico sv. Evfemije in konventom v Sočergi: cerkvica verjetno datira v 11. ali 12. stoletje, kar lahko pomeni, da je bila središče krščanske prafare. Konvent (samostan) buri duhove; kot razvalina je izpričan na Franciscejskem katastru iz leta 1820, viri in zgodovinski spomin pa ga ne poznajo.
Kulturno dediščinske sestavine
Zasnovno pa je treba vzeti v obzir iskanje priložnosti, da bi ti kraji dosegli primeren razvoj in bi s tem omogočili dostojne bivalne in gospodarske razmere v ozadju Slovenske Istre. Relativna nerazvitost zaradi odseljevanja in pomanjkanja zaposlitvenih priložnosti je pustila še eno zanimivo prednost območja – relativno dobro ohranjena kulturna dediščina z nekaj deset evidentiranimi enotami kulturne dediščine v Registru kulturne dediščine.
Poskrbeli bi za prezentacijo teh točk in njihove zgodbe.
Prek dejavnosti društva sv. Kvirik bi okrepili prizadevanja za celostno ureditev krajev (npr. Sočerga, Olika, Lukini, Pisari, Šeki, Maršiči, Peraji, Trebeše ali drugače: povsod tam, kjer ljudje še bivajo in lahko kaj naredijo) s posebnim poudarkom na prezentaciji istrskih dvorišč. To je skriti adut v našem rokavu. Življenje v Istri se tri četrt leta odvija na korti. Kako to, da tega ne znamo »prodati« obiskovalcem? Ja, je res, da gre za naš intimni kotiček in to ni naprodaj! Toda … hm, … .
Prezentirali bi skrivnostne opuščene ali na pol opuščene vasice in njihove zgodbe: Bilobradi, Mavriči, Šukljani, Karli, Olika, Maršiči, Mlini, Goričica, Konti, Ugrini, Jakci, Confi, Peraji, Sužaniči (Radini), Pičuri, Črnica (polovica jih je na hrvaški strani). Do njih je treba »na noge«, torej idealno za popoldanski izlet z vodičem, ki zna kaj povedati ali pa ob pomoči GPS navigacije in informacijskega portala Traven.
V tem delu na slovenski strani biva okoli 300 ljudi, tako lahko postanejo verni izpričevalci tudi nematerialne kulturne dediščine. Ta košček bi morali še dodelati. Zaenkrat pa poznamo obrede v pustnih časih, šagre in cerkvene obrede. Obuditi bi bilo treba bogastvo nekdanjih obrti.
Slednje nas navaja na pomemben gradnik kulturne krajine – suhe zide v krajini in v naseljih. Stremeli bi k njihovi obnovi in tudi samopomoči krajanov pri tem. Za kaj takega pa si moramo prizadevati za spremembo estetskih preferenc – od betona h kamnu in uporabi apna ter za usposabljanja za gradnjo suhih zidov.
Prezentirati bo treba hiške v naravi, ki so zaradi opuščanja kmetovanja in sodobnega načina kmetovanja izgubile svoj pomen. V to kategorijo zaidejo tudi skrivališča prebivalcev med drugo svetovno vojno (zato bi rad prezentiral greznico na moji kmetiji: v času velike nemške ofenzive leta 1944, kot je povedal Vitorio, je gospodar Miha, njegov oče, tvegal življenje in tja skril šest partizanov).
Naravna dediščina
Sočerga in okolica sta morda še najbolj znani po naravnih znamenitostih: največji istrski slap pri Trebešah, slap Veli vir, istrski spodmoli, naravni most, izvir v Mlinih. Našli bi še kakšno skrivnost, ki jo domačini vede ali nevede na izpostavijo. Sem se zagotovo uvršča dvanajst slapov na potokih v okolici. Območje se nahaja na vplivnem območju bodočega krajinskega parka Dragonje in na krajinskem območju kraškega roba.
Območje je že prepredeno s tematskimi potmi – predvsem pešpoti in kolesarske poti. Počasi se izgrajujejo vzdržne prenočitvene zmogljivosti.
Poslovne priložnosti
Vse našteto bi bilo smotrno povezati v ponudbo »Arheološkega parka Sočerga«, dodajati vrednost in ustvariti priložnosti za zaslužek ali dodatni zaslužek domačinom. Načelni interes krajani imamo, organizirani smo v društvo sv. Kvirik, seveda pa dimenzija zamisli pošteno presega omejene vire kraja. Zgraditi bi bilo treba robustno mrežo institucij, projektov in posameznikov, ki bi lahko v časovnem okviru enega, raje dveh desetletij prišli do zastavljenega cilja.
Če bi lahko zagotovili tržni srk (beri:povpraševanje), bi se kaj hitro še okrepila mala kmetijska proizvodnja na ohišnicah z zelenjavo, kmetijskimi pridelki, sadeži in podobno ter prinesla dodatne priložnosti.
S čim razpolagamo
Ni prav dosti, nekaj pa le je:
• Prostorna dvorana kulturnega doma v Sočergi z urejenim sanitarnim delom za srečevanja, predstavitve, kot občasni informacijski center
• Postavitev podstrani na www.traven.si/arheološkiparkSočerga brez dodatnih stroškov
• Obstoječe tematske poti, ki jih vzdržuje Obalno planinsko društvo
• Mejni prehod Sočerga, ki leži »na žili« turističnega prometa in katerega prostori lahko enkrat služijo turističnim potrebam območja
• Interes pomembnih deležnikov bodoče mreže: Muzej Koper, Mestna občina Koper, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Zavod za varstvo naravne dediščine, združenje nevladnih organizacij, društvo sv. Kvirik, Župnišče Sočerga
• Izkušnje obstoječih parkov, ki nam lahko pomagajo izogniti se težavam in ubrati optimalne poti pri uresničitvi
• Fragmentarne raziskave in omembe posameznih gradnikov zamišljenega arheološkega parka
• Etnološko bogastvo v delih pisatelja Marjana Tomšiča, če posebej v knjigi Noč je tvoja, dan je moj. Današnji turizem je prodaja zgodb, zgodb o skrivnostnih krajih, o katerih govorimo in o ljudeh, ki so jih ustvarili in z njimi živeli.
Nabor morebitnih aktivnosti – vizija parka
Kjer je volja, tam je pot. Kaj bi želeli narediti? Raziskati in prezentirati bi bilo treba ključne gradnike bodočega arheološkega parka: gradišče Gradec, konvent Sočerga , cerkvica sv. Evfemije, Starci pri Pičurih. Na gradišču Gradec bi bilo smotrno ponuditi živo sliko – predstavitev razmer in načina življenja Histrov – prva tovrstna prezentacija v Istri.
Zakopati bi se morali v pisne vire in na kakšnem simpoziju osvetliti zgodovino kraja in okolice, hkrati pa doseči stalni tok publiciranja ugotovitev. V dvorani kulturnega doma Sočerga bi umestili stalni informacijski in recepcijski center parka, dokler ne bi bilo mogoče odkupiti in obnoviti kakšno staro hišo v zgornji Sočergi. Izdelati je treba spletno mesto z bogastvom informacij, ki pritegnejo turiste. Zagotoviti moramo stalen tok objav v medijih, da postanejo potencialni obiskovalci radovedni, domačini pa potrjeni v svojih prizadevanjih. Pozorno je treba spremljati domače in mednarodne razpise za dodeljevanje sredstev in se na več njih pojaviti z dobrimi projekti. Še pred tem je treba zgraditi trpežno mrežo sodelujočih in to formalizirati v kakšnem podpisu sporazuma za izgradnjo arheološkega parka Sočerga.
Na koncu bi ustvarili poučen preplet zgodb, in situ predstavitev, doživetij, ki bi pritegnile obiskovalce in jim zapolnile tudi nekajdnevno bivanje.
Kako začeti
2015
Formalni nosilec bi bilo društvo sv. Kvirik, ki bi še v letu 2015 potrdilo zamisel in začetno zasnovo ter določilo delovno skupino za spremljanje in izvajanje. Ves čas do konca leta 2015 bi iskali potencialne partnerje za mrežo in krepili zasnovo in zamisel z novimi viri ter idejami.
2016
V letu 2016 bi morali priti do podpisa dokumenta o nameri gradnje Arheološkega parka Sočerga, ki je bolj protokolarne narave, toda šteje pa kljub temu dosti.
Pripravili bi osnovni promocijski material: ogledni pano o parku, informacijski listič; udeležili bi se najmanj dveh prireditev MOK (Krajevne skupnosti se predstavijo in še ene)
Postavili bi začasno spletno stran npr. www.traven.si/deželasvetegaKvirika, kar ne povzroči nobenih stroškov.
Naprosili bi posameznike in institucije, da pregledajo obstoječe pisne vire in o tem poročajo v medijih, na spletni strani ter bogatijo spoznanja, ki bi lahko privedla do simpozija v kasnejšem času.
Spremljali bi razpise in se v letu 2016 prijavili na najmanj dva razpisa, ki vodita do realizacije zamisli o parku.
Pripravili bi program aktivnosti do leta 2020, tj. do konca tekoče finančne perspektive.
V naravi bi s tablami označili ključna mesta bodočega parka Sočerga.
Vzpostavili bi informacijski center v dvorani kulturnega doma Sočerga.
2017 in dalje
Začetek realizacije prvih projektov financiranih iz razpisov, terensko delo in raziskave vsaj gradišča Gradec, priprave prvega simpozija o arheološkem parku.
Pripravil: Vinko Zupančič
