Mitja Guštin v svojem prispevku nadaljuje, da predstavljajo gradišča v razgibanem slovenskem svetu že od bakrene dobe dalje odseve specifične prazgodovinske poselitve. Osrednje obdobje njihovega pojava je starejša železna doba. Spomin na časovno oddaljeno poselitev se zrcali v toponimu Gradišče in njegovih izpeljankah, pa tudi v številnih cerkvah postavljenih pogosto prav na vrh vzpetin, na kateri je prazgodovinsko gradišče.  

Ostaline gradišča na Krasu	Zidine kaštelirja nad Kortami

Današnji čas gradiščem ni naklonjen. Opuščanje in zaraščanje nekoč obdelanih ali popasenih površin spreminja okope, obzidja ter notranjost naselbin v trnova groblja, skupaj s ponekod pretirano gradnjo pa se briše podoba, ki je bila še pred slabim stoletjem sestavni del slovenskega podeželja. Na srečo se v zadnjem času pojavljajo tudi pobude o prezentaciji gradišč in njihovem vključevanju v kulturno ponudbo kraja. In prav interdisciplinarni projekti, ki povezujejo lokalno skupnost in stroko, so verjetno najboljša pot k kvalitetni oživitvi teh markantnih spomenikov naše daljne preteklosti.

Več pa na tej povezavi.

Jože Jakopič postavlja izzivalno trditev, da je bilo gradišče Sv. Kvirik središče Histrske vladavine okoli leta gospodovega. Res gre za verjetno največje gradišče v Istri, ki meri po površini čez 2 kvadratna kilometra.

Cerkev Sv. Kvirika v ozadju desno zidine gradišča Gradec

Razlog več za prizadevanje, da bi na gradišču Sv. Kvirik – enemu v verigi histrskih gradišč – uredili in prezentirali starodobno gradišče, kaštelir in življenje v njem.

Vir:
file:///C:/Users/Zupancic/Downloads/URN-NBN-SI-doc-V1ZUTWNU%20(1).pdf