Priljubljen je kruh iz različnih mok, obogaten z raznimi dodatki. Zelo okusni so domač koruzni, figov, mlečni, rženi in kruh z oljkami. Posebno mesto med močnatimi jedmi ima v Istri nakelda. Osnovni sestavini sta drobtine starega kruha ter šetraj, ostale pa se krajevno razlikujejo.

Nakelda

Iz pšenične moke, jajc in vode pripravljena pašta je tradicionalno eno izmed osnovih živil. Blečići, makaroni, široki rezanci in fuži se ponujajo z različnimi omakami. Čeprav so njoki avstrijski, so jih Istrani vzeli za svoje. Pripravljajo krompirjeve, močnate, kruhove, sirove in njoke s pšeničnim zdrobom. Številne istrske jedi brez polente, pa naj bo iz koruzne ali pšenične moke, ne pridejo do izraza. Priljubljeni štruklji, pripravljeni iz večinoma vlečenega testa, nadevani s sirom, skuto, špinačo, pršutom, krompirjem, jabolki, orehi in zelišči, so bili v Istri nekoč predvsem praznična jed. (Pucer, 2000; Bogataj 2007).

Fuži iz gostilne Švab Hrastovlje	Njoki v zeliščni omaki

Polenta	Pečena polenta

Že od nekdaj se prebivalci Istre zavedajo pomena zelenjave in njenega zdravilnega učinka. Paradižnik se uporablja kot dodatek v mineštrah, juhah, golažih, zelenjavnih jedeh ter nadevan, pečen in dušen. Presežek pridelka se predela v paradižnikovo mezgo ali šalšo. Rukola je zelenjava in hkrati zdravilno zelišče. Pripravlja se s testeninami, rižem, krompirjem, kot solata ter kot dodatek na pici. Peski (poganjki mladega česna) in šparglji, divji ali gojeni, se pripravljajo na fritajo, solato in v rižoti. Artičoka je sredozemska rastlina in je v našem prostoru cenjena zaradi zdravilnih učinkov in posebnega okusa. Cukete ali bučke so dobre ocvrte, pečene, dušene, polnjene, na solati in kot polpete.

Vložene bučke	Artičoka	Šalša

Domovina paprike je Južna Amerika, goji pa se tudi v Sredozemlju. Dobra je polnjena, dušena, pečena in v različnih solatah. Jajčevci ali melancane izvirajo iz vzhodne Azije. Uživajo se ocvrti, pečeni, dušeni in vloženi. Bledes ali blitva tekne predvsem s krompirjem.

Krompir je zakon

Špinača je prišla v Evropo iz Perzije ob koncu srednjega veka. Uveljavila se je tudi v istrski kulinariki, kuhana in pripravljena na solato, v omletah in zavitkih. Biži ali grah, izvorno iz Azije, se uporablja dušen ali kuhan kot dodatek mesnim jedem, v mineštrah in pomešan z rižem, znan kot riži-biži. Koromač ali finočo je odličen kuhan, prelit z bešamelom in zapečen v pečici, dušen s peštom ali maslom in kot solata. Kapus ali zelje, kavolo ali cvetača in vrzote ali ohrovt pripravljamo v mineštrah, kot prikuhe ali kot samostojne jedi.

Koromač	Zabeljeni ohrovt ali vrzote

Krodigini ali fižol smo uvozili iz Italije in Avstrije v sedemnajstem stoletju. Dober je v mineštrah, solatah, z repo in klobasami in z zeljem. Istrani radi pripravijo solato iz motovilca, radiča in regrata. Kamper ali krompir je stalnica tako med prilogami kot samostojnimi jedmi (Pucer, 2000; Bogataj, 2007).

Vrsto receptov za jedi najdete na tej povezavi.

Vir:

Živković, Milica in Poklar Vatovec, Tamara. Istrska kulinarika. avgust 2009. 

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno- Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.