Samo v treh stoletjih je ob tej obali delovalo preko sto uglednih škverov v katerih je posredno ali neposredno delalo več ljudi kot v marsikateri drugi obrti. Znanje o izdelovanju lesenih plovil je bilo po Istri tako razširjeno, da so večino manjših plovil, kot so sandoli, bateline, batane, kaiči in podobno, izdelovali ljudje kar sami, v kleti ali na njivi.
Skozi mnoga obdobja zgodovine je bil Koper tudi eden ladjedelskih centrov Istre. Znani kliperji in polkliperji, velika in izjemno zahtevna plovila, so lahko izdelovala le najboljši in najbolje usposobljeni škveri. Drugi izdelani polkliper na Jadranu je nastal leta 1854 ravno v Kopru. In to je le ena od mnogih kolajn na področju ladjedelstva tega mesta.
Razstava Ladjarska obrt Istre
Na razstavi smo lahko leta 2009 spremljali nastajanje plovila od gozda, kjer začnemo z izborom ustreznega lesa in kjer vidimo številne žage in druga gozdarska orodja, prek prevoza v škver in samega škvera, kjer si lahko ogledamo tipične ročne gaterje, s katerimi so nekoč razrezali hlod v deske za oplato plovil, do izdelka (razstavljeni so številni vrhunski modeli tradicionalnih plovil Istre). Veliko je orodja, delov plovil, opreme in drugega. Na steni je bila zasnovana čudovita projekcija tradicionalnih plovil, koprskih škverov in starega Kopra. Nekajmetrske povečave pričarajo pravo vzdušje v nekdanjih škverih in Kopru.
Razstavo je zasnoval in realiziral Slobodan Simič Sime, ki je tudi lastnik vseh starih in novih fotografij, ki so uporabljene za projekcijo in povečave ter lastnik večine razstavljenih artefaktov. Koncept je dopolnilo tudi nekaj dragocenih predmetov, ki jih je dal na razpolago Oblak Vinko iz Pirana.
Batana
Plovilo Batana je simbol obalne Istre. To najbolj razširjeno plovilo Istrske obale je bilo za Istrane ob morju nenadomestljivo in je pogosto krojilo njihovo življenje. Istrska batana je preprosto plovilo brez ali z enim jadrom s skoraj ravnim dnom, najpogosteje krajša od 6 metrov in namenjena priobalnemu individualnemu ribolovu. Ob Istrski obali srečamo okoli deset različnih podtipov batan. Polovico so poznali in izdelovali ob obali slovenske Istre in v Kopru.
Zaradi preprostosti, vendar pa tudi izredne žilavosti, so jo po vsej istrski obali izdelovali razen v škverih tudi ribiči in drugi kar sami, v kleteh, na njivah, v dvoriščih. Povprečno batano sta spretna oče in sin splovila v dobrem tednu dni. Batana kakršno izdelujemo vsebuje okoli 70 kosov. Rebra so iz hrasta, oplata, vključno s palubo pa iz smreke, jelke, bora ali macesna, odvisno, kaj dobimo.
Kontaktne informacije
Društvo za ohranjanje in razvoj istrske kulturne dediščine - Istra
Cesta na Markovec 3
6000 Koper - SI