Fevdalizem srednjega veka karakterizira množica zemljiških posestnikov, lastnikov fevdov, ki so gradili obrambne utrdbe – kaštele, da bi v njih uživali in iz njih nadzirali svoje posesti. Kašteli niso bili neosvojljivi: ni takega, ki ni bil napaden, mnogi so bili osvojeni, požgani, zrušeni, ponovno postavljeni in zopet razdejani. Njihovi vladarji so se menjali skladno z odnosi velikih sil, a so obstajali tudi pogumni, ki so trmasto kljubovali nadrejenim.
 |
 |
| Kaštel Pineta nekdaj | Kaštel Pineta |
Mnoge legende so vezane na istrske kaštele: pogosto so bili primeri ugrabitev, prevar in podarjanja kaštelov med fevdalci, tedanjo gospodo. Istrski fevdalci so bili pisan svet: prevaranti, nepridipravi in bivši zaporniki, intelektualci, vojskovodje in zemljiški posestniki, najvišji družbeni sloj, med katerimi je eden postal tudi beneški dož.
 |
 |
 |
| Kubejska trdnjava | Kaštel Šumber | Starci |
Prvi pisni dokument o istrskih kaštelih izhaja iz leta 983, ampak pomembnejši je iz leta 1102, ko je Ulrich II. Weimar – Orlamunde daroval večino svojih istrskih kaštelov oglejskemu patriarhu. V poznem srednjem veku so Benetke in Habsburžani, katerih meje so se neredko premikale (Benetke so posedovale obalo in morje, Avstrija notranjost Istre s središčem v Pazinski kneževini), beležili najintenzivnejšo gradnjo kaštelov.
Kašteli imajo številne arhitekturne podobnosti; vsi so grajeni iz kamna, sestavljeni so iz glavnega stolpa, obzidja, stanovanjskega in gospodarskega poslopja ter zaprtega dvorišča, a njihova velikost je bila odvisna od lastnikove finančne moči. Nahajajo se na strateško pomembnih točkah, dostikrat na precej nedostopnem terenu, v bližini potoka, reke ali izvira vode. Če je bilo mogoče, je bil dostop do kaštela preko dvižnega mosta ali skozi dobro varovan vhod.
Upadanje pomembnosti kaštelov se je začelo v renesansi, v 16. stoletju, ko so s pojavom strelnega orožja tudi ozki in visoki kvadratni stolpi postajali lahka tarča za topovske izstrelke. Takrat so kaštele večinoma zapuščali, a prebivalstvo je v njihovi neposredni bližini ali okoli njih gradilo naselja, ki so kasneje prerasla v mesta. Nekateri kašteli so bili takrat zapuščeni za vedno, a tisti, ki so imeli pomemben strateški položaj, so bili obnovljeni v novem renesančnem slogu (le nekaj v Istri), z nižjimi in bolj zaokroženimi stolpi, da jih topovske krogle ne bi poškodovale.
Istrski kašteli so oznaka časa, arhitekture, kulture in običajev srednjega veka. Ko se sprehajamo po zapuščenih obzidjih istrskih kaštelov, se nam zgodovina ponuja na dlani: opazujemo pokrajino in vidimo boje, slišimo konjski galop, vidimo fevdalce v razkošnih oblačilih, občutimo kmetovo bolečino
v kamniti utrdbi. V kaštelih-mestih nas prevevajo drugačne misli: zakaj je prav ta kaštel ohranjen in zakaj se je okoli njega zgradilo prav to mesto, zakaj so v nekaterih mestih kašteli popolnoma ohranjeni, medtem ko so v drugih kradli kamenje za izgradnjo hiš?...
 |
 |
| Kaštel Boljun | Obzidje v Završju |
SEZNAM ISTRSKIH KAŠTELOV:
Bale, Barban, Belaj, Beligrad, Beram, Boljun, Brioni, Brseč, Buje, Buzet, Čepić, Červar, Črni Kal, Črnigrad, Draguć, Dvigrad, Glem, Gologorica, Gračišće, Gradin, Gradina, Gradinje, Grožnjan, Hrastovlje, Hum, Kašćerga, Kaštel, Kostanjica, Kaštelir, Koštabona, Kožljak, Kršan, Kubed, Labin, Lindar, Loka,
Lupoglav, Momjan, Motovun, Movraž, Mutvoran, Novigrad, Oprtalj, Osp, Paz, Pazin, Pietrapelosa, Plomin, Podpeč, Poreč, Pulj, Račice, Rašpor, Roč, Rakalj, Rakitovec, Rovinj, Savičenta (Svetvinčenat), Sipar, Socerb, Sv. Ivan, Sv. Ivan od Šterne, Sv. Juraj, Sv. Lovreč, Sv. Martin, Sovinjak, Šumber, Tinjan, Trviž, Umag, Vižinada, Vrh, Vodnjan, Vrsar, Završje, Zanigrad, Zelengrad, Žminj. Nekateri izmed naštetih kaštelov niso bili zgrajeni v srednjem veku, del njih so postali mesta, medtem ko drugi niso ohranjeni, temveč so omenjeni v pisnih dokumentih.
No, vsak izmed njih je omembe vreden, in če imate možnost , si jih vsekakor oglejte. Več o istrskih gradovih v tej brošuri.
Vir:
