Vas leži na prisojnem pobočju nad tesno dolino spodnjega toka reke Rokave.
Do vasi je mogoče priti iz dveh smeri: Spodnja pot se v Župančiče odcepi s ceste, ki spremlja reko Rokavo oziroma Dragonjo vse do Sečovelj. Le dva, trije ovinki po tej kratki poti navzgor in že smo v vasi! Zgornja pot pa vodi v Župančiče s Pomjana oziroma nižje ležeče Fijeroge. Ozka vijugasta cesta je asfaltirana in se strmo spušča navzdol v dolino. Večji del ji sledi kamnit zid. Ob poti Fijeroga-Župančiči je več izvirov. Prvi, z imenom 'Vroček', ob katerem so vaščanke svoje dni prale, je danes skrit in preraščen z grmovjem. Nižje, tik nad Župančiči, je novozgrajeno zajemanje vode, ki se napaja predvsem iz starega bližnjega izvira z imenom Laze. Kmalu za tem pomembnim virom nas že pozdravijo prve hiše v Župančičih.
Vas je bila postavljena ob poti, ki se prav na tem delu v več ovinkih spusti strmo navzdol.
Najstarejši vaščan v Župančičih je Italo Gunjač, daleč znan po uspešnem kmetovanju. Bil je partizan, udeleženec NOB. Z 12 brigado (15 divizije) je 9. maja 1945 s svojimi soborci prišel v osvobojeno Ljubljano. Iz vasi Župančiči je v partizane odšlo 10 moških, eden med njimi se ni vrnil.
Po pripovedovanju Itala Gunjača so pred 150 leti v vasi živeli izključo ljudje s priimkom Župančič. Nekoč v davnini so v te istrske kraje prišli iz okolice Vrhnike. Danes je tu le še ena družina s tem izvornim priimkom.
Tudi v tej istrski vasici so se v preteklosti ukvarjali predvsem s kmetijstvom, saj je bilo v vasi včasih tudi do 50 glav živine. Zdaj je v hlevu ostal samo še en teliček..., kot živ spomin na nekoč kmetijsko zelo živahen kraj. Da je tu vsako leto zorelo žito, priča tudi več mlinov na reki Rokavi, ki žubori tik pod vasjo.
Čut vaščanov za ohranitev avtentičnosti kraja se nam kaže tudi v kamnitih mizah in značilnih istrskih kleteh.
Zanimivo je, da je vas že zelo zgodaj imela elektriko in sicer na nekoliko nenavaden način; na akumulatorje! Le-ti so redno potovali (izpraznjeni) v Koper in (napolnjeni) spet nazaj v Župančiče. Oskrba z vodo pa je bila rešena leta 1976, s takrat še popularnim udarniškim delom.
Zadnje čase se vas precej obnavlja. Vanjo se naseljujejo ljudje iz velikih mestnih centrov, med njimi so tudi znani režiserji oziroma sodniki. Očitno so tihe istrske vasice postale zanimivo zatočišče za številne, hrupa in mestnega vrveža, naveličane državljane.
Domačini imenujejo vas tudi Flegi.
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. 44 51 70 56 33 30 32 34 np 49
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
