Levo od vrat je ostanek nekdanjega mestnega obzidja z manjšimi obokanimi vrati, desno pa cerkev sv. Bassa (št. 20) iz konca 16. stoletja, ki je zrasla na mestu nekdanjega hospicija. Biser trga, baročno okrašen Da Pontejev vodnjak (št. 22) iz 1666, zaključuje severno stran trga. Tu so se Koprčani nekaj stoletij oskrbovali s pitno vodo, ki je po lesenih ceveh, položenih na morsko dno, prihajala iz koprskega zaledja.
Sprehod nadaljujemo po Župančičevi ulici mimo baročne palače Carli (št. 25), kjer se je leta 1720 rodil znameniti koprski enciklopedist Gian Rinaldo Carli. Kmalu zavijemo desno in se čez nekdanje obzidje po stopnicah dvignemo v tipično srednjeveško Čevljarsko ulico (Callegaria), nekdaj najbolj prometno koprsko ulico, ki je že stoletja namenjena trgovcem in obrtnikom. Nekje na sredi, nas v zamiku ulice na desni strani preseneti palača Barbabianca (št. 27) iz 17. stoletja, z značilnim baročnim pročeljem, imenovana tudi »cameral«, zaradi sedeža davčne pisarne.
Pot nas vodi nato do središča mesta – Titovega trga (ex Platea Comunis), enega najlepših in najskladnejših trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. Dokončno je izoblikovan v 15. stoletju, obkrožen pa s stavbami posvetnega in cerkvenega značaja. Pretorska palača (št. 3), mestna hiša v času Beneške republike, je najdragocenejši arhitekturni spomenik Kopra. Na zahodni strani sta Foresteria (št. 4) in Armeria (št. 5), prvotno namenjeni bivanju podestajevih gostov in skladiščenju orožja, združeni v enotno stavbo v 18. stoletju. Nasproti Pretorske palače se nahaja Loža (št. 6), prostor koprskih meščanov, namenjen razpravljanju o mestnih zadevah. Vzhodni del trga zapira pročelje stolnične cerkve Marijinega vnebovzetja (št. 1), zgrajeno v gotskem in renesančnem slogu, ob njej pa se dviguje impozanten mestni stolp (št. 2), nekdaj ločen od stolnice. Ob severni strani stolnice se nahaja Rotunda Janeza Krstnika (št. 7) iz 12. stoletja, zgrajena v romansko-gotskem slogu, z dragocenimi freskami iz 14. stoletja, danes kapela Karmelske Matere božje.
Od Titovega trga je le korak do trga Brolo, pomembnega koprskega trga. Na sredini stojita kamnita vodnjaka iz konca 15. stoletja, kjer so se meščani oskrbovali s kapnico. Trg dobi sedanjo podobo v času baroka. S severne strani se vanj zajeda palača Brutti (št. 11) iz leta 1714, danes sedež Osrednje knjižnice Srečka Vilharja. Vzhodni del trga zapirata palača Vissich – Nardi (št. 35) in Fontico (št. 12), nekdanja mestna žitnica, zgrajena 1392, desno od njega pa gotska cerkvica sv. Jakoba (št. 9) iz 14. stoletja. Južne strani trga (začetek Gallusove ulice) se dotika baročna palača Gravisi – Barbabianca (št. 10) iz leta 1710, kjer danes domuje Glasbena šola Koper, zaključuje pa ga škofijska palača.
Vrnemo se na Titov trg in nadaljujemo pot po Kidričevi ulici, ki se ponaša s pomembnimi stavbami. Proti sredini ulice se na levi strani dviguje baročna palača Belgramoni – Tacco (št. 28) iz 17. stoletja, danes sedež Pokrajinskega muzeja Koper. Od tu se spustimo navzdol po ulici, kjer se nam na desni strani pokaže baročna palača Totto ex Gavardo (št. 41) iz 18. stoletja. Pročelje ji krasi relief beneškega leva z odprto knjigo z nekdanje utrdbe »Levji grad«. Njej nasproti vidimo značilne meščanske hiše imenovane tudi »a gheffo« s poslikano fasado. Pot nas vodi nato mimo cerkve sv. Nikolaja (št. 29) iz konca 16. stoletja do Carpacciovega trga, ki se nam odpre na levi strani.
Trg krasi Carpacciova hiša (št. 30), gotska stavba iz 15. stoletja, bivališče beneškega slikarja Benedetta Carpaccia, sina znamenitega Vittoreja, oba pa sta mestu zapustila bogato slikarsko dediščino. Na sredini trga si lahko ogledamo steber sv. Justine (št. 31), ki so ga postavili v spomin na udeležbo Koprčanov v zmagoviti bitki proti Turkom pri Lepantu leta 1571. Pogled proti morju, nam delno zastira Taverna (št. 33), nekdaj beneško skladišče soli, danes večnamenski prireditveni prostor
Vir:
http://www.intereuropa.si/sites/koper_si/silos/ed0687c2dd9781641a16cf7ff6cd842b
