Življenje v morju
Naše morje ima kar nekaj posebnih prebivalcev, ki so defenitivno vredni omembe. Imamo morskega konjička, morskega lista, sipe, lignje ter hobotnice.
Poznamo kar 35 vrst morskih konjičkov, vendar pri nas imamo samo dve vrsti in sicer – kratkonosega (jih težko opazimo v morju) in dolgonosega. Kratkonosi konjiček je rjav in ima rebrasto telo, dolgonosi je pa rumenkaste barve in ima tudi izrastke (pahljačasti). Ponavadi lahko najdemo morske konjičke na morskem dnu, ki je porasel z morsko travo. Seveda je pa odvisno od vrste, ker nekatere vrste najdemo v peskovitem območju druge pa kjer so korale. Kar pa velja za vse, da jih lahko najdemo kjer so morski tokovi oziroma vsaj v bližini. To je pa zaradi tega, ker so morski tokovi njihov glavni vir hrane in to je plankton. Prehranjujejo se pa tudi z ostalimi majhnimi morskimi živalmi (manjše ribe). Potrebno je tudi omeniti, da so prebivalci toplih morij. Gibljejo se počasi in sicer tako, da z majhnimi hrbtnimi plavutmi nežno potiskajo naprej. Njihova funkcija repa pa je, da se lahko oprimejo rastlin, alge, ali trdega predmeta s tem namenom, da jih tokovi ne odnesejo. Sami pa lahko premikajo obe očesi tako, da lahko h krati iščejo hrano ter lahko opazujejo, da niso v bližini nevarnosti. Njegovo znanstveno ime je Hippocampus, ki je zloženo iz dveh besed kateri opisujeta njegovo obliko. Hippocampus pomeni v prevodu konj – gosenica. Njihova posebnost je, da je vloga spolov zamenjena kar pomeni, da je samec odgovoren za širjenje roda. Njihova največja posebnost pa je način parjenja oziroma njihov svatbeni ples. To poteka tako, da samec in samička se dneve vrtita drug okoli drugega, se dotikata in se spuščata s tokom ter z repi lovita travne bilke. To traja tako dolgo dokler samička ne oplodi samčka (svoje ikre odloži v njegovo valilno vrečo katerega ima samec na trebuhu). Nosečnost traja več tednov vse od dveh do štirih tednov vendar se izležejo 8 – 10 dni po oploditvi. V tem času pa samička svojega partnerja obiskuje dnevno. Ko so mladiči še v vreči, so
preskrbljeni s hranili ter kisikom. Oče jim tudi spreminja atmosfero v vreči kar pomeni, da je v njej več slane vode. To je pa nekakšna priprava na življenje v morski vodi. Pred rojstvom vreča postane velika (se raztegne in je okroglaste oblike). Nato se pojavijo krči ter stresa in iztiska mlade morske konjičke. Ko zapusti vrečo zadnji mladič se v roku ene ure vreča vrne v normalen položaj.
Glavonožci spadajo v razred mehkužcev in živijo v morjih in oceanih. Njegovo latinsko ime je Cephalopoda. Značilnost hobotnic je, da imajo osem lovk in spadajo med najinteligentnejše vretenčarje. To jim pa zelo pomaga pri lovljenju plena ter kadar se morejo izogniti sovražnikom. Nekateri njihovo inteligenco primerjajo z inteligenco mačke. Imajo izjemno gibčnost ter kratko življenjsko dobo (od pol leta do nekje pet let).
Hobotnica
Ena posebnih vrst rib, ki se nahajajo v našem morju je nedvomno morski list. Ko se list izleže iz jajčeca je po izgledu popolnoma normalna riba. Saj ima oči na obeh straneh glave ter tudi plava normalno. Šele po določenem času, ko odrastejo se uležejo na morsko dno (v pesek ali mulj). Posledično se jim eno oko prestavi na drugo stran glave (ker jim v oko sili pesek) in začnejo plavati obrnjeni na bok (a le nekaj metrov daleč, nato se spet zakoplje). Telo se jim splošči in se lahko zakopljejo v pesek, hranijo se z ikrami in drobnimi rakci.
Morski list
Viri in literatura:
- Gradivo za turistične vodnike, obala 2014
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Morski_konjiček
- http://www.zverce.si/morske-zverce-morski-konjicki-so-super-ocetje
- http://malidon.si/kraljestvo-zivali/morski-konjicek/
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Hobotnice
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Morski_listi
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
