Zanigrad Bičajeva korta
Domačija Zanigrad 4, z domačim imenom "Bičaj", v obliki korte: dvorišče, obdano s stavbami in stavbni niz.
S pogledom v preteklost lahko pogledamo razliko med razmerami, ki jih kaže Franciscejski kataster iz začetka 19. stoletja in današnji orto foto posnetek.
Etnologinja Mojca Ravnik se v svoji raziskavi iz leta 2004 dotika Bičajeve korte na več mestih:
Bila je najbogatejša domačija v vasi. Še pred 1. svetovno vojno so imeli trgovino in gostilno.
Mladina je ob praznovanju praznika sv. Štefana pred vojno pripravila za ples štalo, hlev ali skedenj pri Bičajih. Deske so menda namazali s kravjekom, da so se svetile. Iz Dola je prišel godec s harmoniko in z njim eden z bobnom, tudi iz Zazida sta hodila godca z bobnom in harmoniko, sicer pa je bilo godcev v sosednjih vaseh polno, igrali so Antončani, Marežgani ali pa iz Čežarjev. Prišla je
mladina iz vse okolice. Še danes ponosno povedo, da je bil Zanigrad najmanjša vas, na njihovih praznikih pa je bilo največ ljudi, ki so ble same lepe pupe, najlepše v Istri. Takrat ko so še karabinjerji hodili okrog, enkrat pa so jih sami vaščani poklicali, ker je bila barufa (it. baruffa, tepež), neki Zanigrajci so se stepli s Črnikalci.
Bibliografija:
• RAVNIK, Mojca. Bratje, sestre, strniči, zermani : družina in sorodstvo v vaseh v Slovenski Istri. Ljubljana: ZRC SAZU; Koper: Lipa, 1996. 306 str.
• RAVNIK, Mojca. Sv. Štefan v Zanigradu, praznik sorodstva, vasi in soseske. Traditiones. - ISN ZRC SAZU. Ljubljana., 2004, 33/1, p. 97-115
Viri:
http://isn3.zrc-sazu.si/etnofolk/Html_strani/enota_podrobno.php?EnotaID=96
RAVNIK, Mojca. Sv. Štefan v Zanigradu, praznik sorodstva, vasi in soseske. Traditiones. - ISN ZRC SAZU. Ljubljana., 2004, 33/1, p. 97-115
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
