Vina Steras

Ime Steras odseva značaj kmetije, katere vinogradi so pretežno posajeni na terasah, ki jih je skozi tisočletja izklesal Istran.

Terasa pomeni, da se vinograd nahaja na hribu ali bolje, v bregu. Pomeni, da so vinogradi bližje soncu in da iz njih grozdja iztisnemo žlahtno tekočino, ki je sad trdega dela in požrtvovalne ljubezni. A vendar se je vse začelo nekoliko drugače. Bila je ljubezen do morja in mladost preživeta med odkrivanjem Jadranskih globin. Razburkan o obdobje morskih potepanj je minilo in vzklila je želja po mirnejšem življenju.

Neizmerna strast se je iz tekoče oblike pričela spreminjati v trdno, a nič manjšo ljubezen do zemlje in njenih darov. Začelo se je počasi a vztrajno. Najprej je bila ideja in nato vonj odprte brazde, ki je postajal vse močnejši in privlačnejši. Bojan in Marlena Praprotnik sta se leta 1975 odločila, da kupita košček zemlje in pričneta kmetovati. Raj na zemlji sta odkrila na Kocini, območju blizu vasi Šared in zasadila prvi vinograd in nekaj zelenjave.

 Bojan verjame v Refošk in zato so bili prvi vinogradi zasajeni izključno s to sorto. Bili so drugačni časi … Veliko se je jedlo, pilo in pelo. Po petih letih kmetovanja je dozorel čas za postavitev domačije, lopate za njeno izgradnjo so bile zasajene leta 1980 in pol desetletja kasneje se mlada družina naposled preseli iz mesta na vas. Leta 1991 sledi izgradnja kleti, ki omogoča lastno donegovanje vina ter leta 1998 prva etapa v dvanajst let trajajoči obnovi vinogradov v kateri pride do precejšnjega povečanja površin zasajenih z vinogradi, ki tokrat poleg refoška vsebujejo tudi druge domače in mednarodne sorte. V začetku tisočletja se porodi tudi zamisel za oblikovanje nove blagovne znamke STeraS, ki se na etiketah prvič pojavi z letnikom 2003. Danes ponovno obnavljamo vinograde, ki bodo zasajeni predvsem s starimi, že nekoliko pozabljenimi istrskimi sortami.

Način gojenja
Vinograde smo vedno obdelovali naravi prijazno, zato smo se odločili, da v letu 2015 stopimo na pot preusmeritve v ekološko vinogradništvo.

Udejanjati ekološko vinogradništvo v praksi pomeni, da lahko gnojimo le z organskimi gnojili in škropimo le z nesintetičnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, kot sta na primer žveplo in baker. S tem želimo dati svoj prispevek k čistoči okolja v katerem živimo in delamo, saj nam ni vseeno, kaj bomo pustili prihajajočim rodovom.

Poznati in razumeti potencial lege in ga ustrezno izraziti je za nas velik izziv. Katero sorto? Na katero lego? Za kakšen stil vina? To so vprašanja, ki si jih nenehno zastavljamo. Štirideset let izkušenj nam je vsekakor koristna pomoč pri iskanju odgovorov. Naši vinogradi so v celoti zatravljeni, gojitvena oblika je povečini enojni guyot, ponekod, kjer lega ‘vsiljuje’ večjo bujnost uporabljamo dvojni guyot. V vinogradih opravimo veliko zelenih del, vse z namenom, da je grozdje zračno in vinograd prevetren. S tem dosežemo ustrezno dozorelost grozdja in manjšo

Naša posebnost je tudi kolekcija dvajsetih starih Istrskih sort, ki jim želimo v prihajajočih letih dati večji pomen. Veliko delo za to, da bi bil kozarec našega vina sproščen užitek in nepozabno doživetje s pristnim okusom po Istri, ki je že od nekdaj znana kot dežela dobrega vina.

Naravne danosti
Verjamete v pravljice? Najlepša je prav gotovo tista, ki govori o zlatem runu, argonavtih in njihovih zasledovalcih Kolhidijcih, ki so se po naših krajih podili še v času pred trojansko vojno.

Kolhidijci naj bi Istri dali tudi ime, ker je zelo podobna nekdanji pokrajini Hister na obalah črnega morja. Začetek istrske zgodbe je torej legendaren in pravzaprav je od takrat dalje ta dežela polna burnih zgodovinskih dogajanj. Zanimiva je zgodba o Epulu, kralju Histrov v času Rimskih osvajanj, ki je zaradi pijančevanja izgubil vojno z Rimljani in s tem tudi svoje kraljestvo.

Vino je torej, tudi tragično, kakor mu pritiče, usmerjalo kolotek Istrske zgodovine, nekoč morda precej bolj kakor danes, ko je njegov pomen zreduciran na najpomembnejšo kmetijsko dejavnost. A vendar sta v genih istrskega človeka globoko vtisnjena refošk in malvazija ki s svojimi koreninami srkata minerale šavrinskega fliša in z listjem vpijata energijo sredozemskega sonca. Sta kot tekoč spomin ali otipljiva vez med sedanjosto in časi, ki so že davno minili. Sta kot čudež, ki se je zgodil z namenom, da se v srcih naseli sreča. Da, takšna je čarobna moč istrske zemlje! Ko se te enkrat dotakne, te prevzame, priklene k sebi, da slepo občuduješ vse kar ti nakloni in verjameš, da boljšega ni moč dobiti. In verjemite mi, res je tako.

Razgibano šavrinsko gričevje v sebi skriva izmenjujoče se plasti laporja in peščenjaka, dveh kamnin, ki se dopolnjujeta in pod vplivom dežja, sonca in vetra tvorita prst v katero se vraščajo korenine malvazije, refoška, muškata, maločrna, cipra in ostalih plemenitih trt. Z razpadanjem laporja nastajajo glinasti delci, ki so bogati z mineralnimi snovmi in dajejo vinu krepost. Peščenjak omogoča prepustnost prsti, ogreje tla in naredi muškate omamno dišeče. Istran ga je vzidal v zidove teras, da bi vsi videli, kaj je razlog dobrote njegovih vin. Zidove obseva toplo, pozno poletno sonce in v grozdih nastaja veselje. In Istra je polna čarobnega veselja.

Več pa na tej povezavi. 

g. Tilen Praprotnik
Šared 41, 6310 Izola

T: +386 (0)5 642 00 85
F: +386 (0)41 788 173
info@steras.com
www.steras.com

Dodatne informacije:

- Nakup: vina buteljčna

- Opombe: np

- Prenočišča: NE

- Telefon: 05 642 00 85

- E-pošta: info@steklasa.si

- Pošta: 6310 Izola

- Naslov: Šared 43

- Naziv: Vina Steras

- Vrsta gostinskega obrata: Vinska klet

Vir:
https://steras.com/vinograd/nasa-zgodba/