Vila Borisi Cerej

Na razglednem grebenu zahodno od Sv. Antona so jugovzhodno od Pobegov na območju Cereja (Ceré) ohranjeni ostanki dveh vil. Vzhodna je po avstrijskem vojaškem zemljevidu iz druge polovice 18. stoletja pripadala družini BORISI.

To je bil tritraktni stavbni kompleks z manjšo samostojno kapelo in z obzidanim vrtom na zahodni strani. Zahodni zid vrta je še skoraj v izvirnem stanju, enako dobro je ohranjen tudi zid nekdanjega vrta na severni strani ob cesti proti sosednji nekdanji vili Calisburgo, dokler se ne dotakne obstoječega objekta. Kapela se ni ohranila.

Vila je bila dobro zavarovana. Osrednje dvorišče je bilo odprto proti vzhodu, toda zaščiteno s kamnitim zidom, ob straneh pa sta ga zamejevali stranski poslopji.

Sedaj stojijo na območju vile večinoma nove stanovanjske hiše s številkami Cerej 2 – 6. Vila je izkoristila terenske razmere in se umestila na ozki ravnici vrh grebena po vsej širini. Zato je bivalni del lastnikov gledal na vrtno zahodno stran in ne proti jugozahodu (ali tudi jugovzhodu), kar daje v primorskih razmerah najboljšo stavbno orientacijo z vidika osončenosti in zaščite pred mrzlimi severnimi vetrovi. Seveda je dajalo z zgradbami in kamnitim zidom obdano notranje dvorišče tudi svoj prispevek k bivalni kakovosti.

Glavno rezidenčno poslopje je dvorišče zamejevalo na zahodu. Od glavne stavbe se je ohranila še zelo predelana enonadstropna severna polovica. Gre za večosno poslopje, ki je arhitektonsko še ohranjeno v sredinskem delu. Domačin, g. Dario mi je pokazal zanimiv detajl: mesto in ostaline kamnitega balkona v prvem nadstropju. Nakazuje centralni del rezidenčne stavbe vile Borisi, kjer je, kot pravi, bivala zadnja lastnica te vile. S tem verjetno pokaže na bivalni vrt in dvorišče

Ohranil se je tudi večji del severnega stranskega poslopja, ki ima na severni fasadi še nekaj starih kamnitih okenskih okvirov.

Dvorišče, ki so ga zamejevale stavbe iz treh strani, je bilo verjetno namenjeno predvsem gospodarski dejavnosti vile Borisi. Tam najdemo mogočni murvi, prav tako tudi eno pred vhodom – portonom v kompleks vile. Vse so utegnile spremljati življenje v vili Borisi pred stoletjema, zato se nam v mislih prikaže še kakšna kamnita miza in klop pod njima.

Na dvorišču je ohranjen stari vodnjak.

Razpoznaven je tudi ostanek dvoriščnega zida na južni strani, medtem ko o bočnem stavbnem nizu na tem mestu – po franciscejskem katastru - ni več sledu. Od prijazne gospe sem zvedel, da je v zemlji za kamnitim zidom veliko kamenja, kar bi lahko nakazovalo na zrušeni južni stavbni niz vile.

Na strnjeno pozidavo vile so vstopali iz vzhodne strani skozi mogočen porton. Porton se ni ohranil, domačini pa še hranijo nekatere dele tega portona. To nepozidano stranico vile so do današnjega dne dopolnile nove stavbe in oblikovale stavbni niz, ki skorajda zapelje obiskovalca v napačno sklepanje o nekdanji postavitvi vile.

Nekdanji vrt pred rezidenčno stavbo na vzhodnistrani stavbnega kompleksa zamejuje še vedno precej dobro ohranjen suhi zid, ki sega tja do višine dveh metrov in pol. Ta zid se lepo vidi tudi na gornjem ortofoto posnetku.

Hvala domačinom za informacije. Hm, če vam kaj ni jasno, pojdite si pogledat! Vendar, spoštujte zasebnost. Nikdar ne veš koga dobiš danes na korto.

Vinko Pisar

Vir:
Sapač, Igor. Gradovi, utrdbe, dvorci, vile v Slovenskem primorju in bližnji soseščini: Ljubljana: Viharnik, 2014