Vila Almerigotti Gravisi Prade

Ko se peljemo iz sv. Antona proti Kopru, ugledamo takoj za tablo z oznako vasi Prade na levi strani cestišča ruševino cerkvice in se morda sprašujemo o njej. Kapela svetega Janeza Krstnika je po pričevanju Paola Naldinija v njegovi znameniti Corografii iz leta 1700 nastala leta 1556.

Ob kapeli je nekdanja vila, danes zelo zanemarjeni in propadajoči stavbni kompleks, ki ga je po drugi svetovni vojni uporabljala kmetijska zadruga in ki je po letu 1990 prešel v last družine Kuret, imenujejo domačini Gravisijev grad.

To je nekdanja VILA ALMERIGOTTI, ki je bila pozneje v lasti rodovin GRAVISI in SCAMPICCHIO (Cesta bratstva 21/Pobeška cesta 56, Prade). Domnevno ga je rodovina Almerigotti začela graditi že v prvi polovici 16. stoletja.

Kompleks vile, ki ga je glede na stavbne značilnosti mogoče datirati v 17. In 18. Stoletje, sestavljajo rezidenčno poslopje s prizidano gospodarsko stavbo, manjši vrt na južni strani, večje obzidano dvorišče na severni strani, stolpič ob dvoriščnem obzidju in samostojna kapela.

Rezidenčno poslopje je dolga enonadstropna stavba, sestavljena iz štirih različnih zaporedno nanizanih delov; to je lepo vidno tudi v mapi franciscejskega

Vzhodni del stavbe, kjer je sedaj napol porušeno pritlično gospodarsko poslopje, nikoli ni bil dokončan. Glavna fasada je sedanjo podobo najbrž dobila okoli leta 1700. Opremljena je s polkrožno sklenjenim rustikalnim kamnitim portalom, ki je imel pred drugo svetovno vojno na sklepnem kamnu pritrjeno baročno kartušo z grbom rodovine Almerigotti, in s kamnitimi okenskimi okviri renesančnih oblik, ki imajo v nadstropju profilirane police in preklade.

Ožja stranska dela fasade sta nekoliko nižja od širšega štiriosnega osrednjega dela. Pred fasado je na severni strani izjemno veliko obzidano dvorišče na kvadratni talni ploskvi.

Dvoriščna ploščad je sedaj v glavnem zaraščena. Povsem zaraščen je tudi visoki stolpič ob severovzhodnem vogalu dvorišča, ki je imel verjetno tudi funkcijo golobnjaka.

Rustikalni porton v severnem dvoriščnem zidu je podrt; ostal je le skromni fragment njegovega spodnjega dela.

Na severozahodni vogal dvoriščnega obzidja je prislonjena že omenjena razmeroma velika kapela Svetega Janeza Krstnika.

Vir:
Sapač, Igor. Gradovi, utrdbe, dvorci, vile v Slovenskem primorju in bližnji soseščini: Ljubljana: Viharnik, 2014, str. 67 – 69