Valdoltra

Nasproti Kopra, po čemer je dobil kraj tudi svoje ime (Ultra — Oltra — Valdoltra), leži tik nad morjem na položnem bregu poslopje nekdanjega benediktinskega samostana sv. Nikolaja. Ime 'Valdoltra' je znano domala po vsej Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem in v Italiji. Kraj je postal poznan zaradi velike ortopedske bolnišnice, ki že celo stoletje deluje v tem kraju.

Njen začetek sega že v leto 1904, ko je Društvo za boj proti turberkulozi (Societa per la lotta contro la turberculosi) iz Trsta odstopilo del obale Društvu prijateljev otrok (Societa degli Amici dell'infanzia). To društvo je bilo ustanovljeno z nalogo, da ustanavlja obmorska in višinska okrevališča, kamor bi zahajali tudi revni in bolehni otroci.

Medtem ko so v Valdoltri l. 1904 le poskusno pričeli s to dejavnostjo, so v Hrpeljah uspešno vodili višinsko kolonijo že od leta 1899. Ker so bila pričakovanja o uspehu tudi v Valdoltri potrjena, so kupili ustrezno zemljišče in začeli pripravljati načrte za otvoritev celoletnega okrevališča. Leta 1909 so uradno odprli obmorsko okrevališče v Valdoltri-Ospizio Marino di Valdoltra. Sem so prihajali otroci iz vse avstro-ogrske monarhije.

Prva svetovna vojna je prekrižala račune in okrevališče je bilo zaprto. Kompleks je zasedla avstrijska vojska, ki ga je po bombardiranju še razdejala in odnesla, kar se ji je zdelo vrednega.

Pod italijansko upravo so okrevališče obnovili, pokroviteljstvo pa je prevzela vojvodinja Elena

d'Aosta, po kateri je dobilo tudi ime. Bolnišnica je odprla vrata tudi starejšim bolnikom. Poskrbljeno je bilo tudi za šolanje otrok in za druge dejavnosti. Imeli so kmetijsko posestvo, kjer so obdelovali zemljo in gojili živino.

Po kapitulaciji Italije je to območje zasedla nemška vojska, ki je te kraje posejala z bunkerji in podzemnimi rovi. Bolnišnica je postala sedež komande nemške vojske. Obnovitvena dela po drugi svetovni vojni so bolnišnici vrnila namembnost. Sem so prihajali zdravja potrebni ljudje, tudi s posebnimi prevozi, tako iz Slovenije kot iz ostalih predelov Jugoslavije.

Viri:

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

znak projekta EKRP

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Podrobnosti poti:

No. of Adults ():
No. of Childrens ():
No. of Senior Citizens ():

Ponastavi

Podrobnosti poti:

No. of Adults ():
No. of Childrens ():
No. of Senior Citizens ():

Google zemljevid

Cena celotne poti:

Skupna razdalja:

Podpirajo nas