Trikola
Trikolo ne zasledimo na obcestnih tablah, čeprav je zaselek, ki se nahaja ob vanganelski cesti med Manžanom in Brdi, lahko bi celo dejali, da se nahaja tik pod Brdi. Domačinom je Trikola poznana kot področje, kjer izvira voda. V zaselek pridemo tako, da zavijemo v križišču Kampel-Brda.
Ker je Trikola na obronku brdskega slemena, najprej pripeljemo vanjo. Trikola meji vzhodno na Manžan, zahodno pa na Vrgaluco in Novake. Danes je Trikola postala samostojna enota Kampela. Vzhodni del so si delile manjše domačije, od katerih je ostala le družina Grižonič. V Trikoli so bile vsega skupaj 4 hiše. Vsaka družina je imela kup otrok, približno po sedem. V vsakem hlevu pa je počivalo v povprečju do pet glav živine, ki je dajala mleko za potrebe družine in še za prodajo v Koper in Trst. V hlevu ni manjkal niti osliček ali konj, ki sta služila za prevoz pridelkov v Koper in Vanganel ter tedanji traktor boškarin, ki je bil včasih nepogrešljiv pri poljskih delih.
Na edini stari domačiji živi Darjo Grižonič s svojo družino. Starih priimkov več ni, pred priblizno 15. leti, pa so z novimi prebivalci prišli tudi novi priimki.
Gospa Grižonič se spominja, da so ženske iz Trikole hodile prat perilo v puč, ki se je nahajal na začetku brdskega slemena. Danes pa puča ni več, saj so nanj razširili cesto za Vanganel. Kmetije so pridelovale žito, paradižnik in sadje, predvsem pa so bili znani daleč naokoli po gojenju češenj. Mleko se je prodajalo v Koper in Trst.
V preteklosti je Trikola reševala kmete iz Manžana, ki so imeli v vasi svoje njive in vinograde, saj ne pomnijo, da bi tam kdaj zmanjkala voda. Z vodo iz Trikole so zalivali njive, kjer so pridelovali zelenjavo, ki so jo nato kmetice odnesle v Trst in jo prodale na tržnici ali pa pri tržaški gospodi. Ve se, da je prav območje vale pod Manžanom, Trikole, Vrgaluce in Vanganelske doline, oskrbovalo Trst z zelenjavo. Voda in zelenjava sta bili v teh
krajih tako pomembni, da so imeli Manžanci, takratni lastnki Trikole, šagro stročjega fižola. Ta šagra je potekala drugega julija in ljudje so ravno na ta dan drug drugemu, pol zares in pol za šalo, prekopavali struge različnih tukajšnjih izvirov na svojo zemljo. Ta obred je nakazoval, kako so ljudje že tiste čase poznali neprecenljivo vrednost vode.
Bližnja zgodovina Trikole nam pove, da je bil velik del Trikole pred vojno v lasti Jožeta Gunjača, ki je imel pet hčera in sina. A ta je umrl že v svoji rani mladosti. Jože Gunjač je vsaki izmed svojih hčera dal za doto del svojega posestva. Tako je območje Trikole pripadlo hčeri Rožini in prav Rožinina hči ima sedaj njivo v Trikoli. Na Trikolo spominja tudi dogodek iz II. svetovne vojne.
Še okoli leta šestdeset je Trikola, skupaj z Manžanom in Kampelom spadala pod Pomjan. Na pomjanskem pokopališču so pokopavali tudi svoje mrtve. Danes je Trikola miren koprski zaselek, ki hitro spreminja svojo podobo, a vseeno ponuja prekrasne sprehode okoli svojih strug in izvirov.
Viri:
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
