Topolovec

Na levem bregu doline Dragonje, na koncu pobočja Veli vrh, se nahaja stisnjeno kamnito naselje Topolovec. Vasi se je oprijelo to ime zaradi obilnih topolov, ki rastejo/so rastli v okolici.

V Topolovec pridemo tako, da na cesti Sirči-Hrvoji, pri Belvedurju, zavijemo desno. Topolovec je postavljen na sam rob manjše ravnice. Pod vasjo teče reka Dragonja in njen pritok Vruja, ki je tu izdolbel pravo sotesko. Ta se zaključuje v dolini, kjer se Dragonja in Vruja tudi združita.

Med hišami Topolovca so istrski značilni ozki prehodi in tesna dvorišča. Neometana kamnita pročelja se harmonično vključujejo v naravno okolje tega šavrinskega področja. Večina hiš je tudi tukaj praznih. Okoli vasi so zapuščeni paštini – terase ki so bile nekoč v celoti obdelane. Na ravnici pred vasjo imajo vaščani polja in pašnike za živino, ki pa je danes v Topolovcu ni več veliko.

Podnebno je to področje nekoliko na slabšem kot priobalni deli Istre, saj so zaradi višinske razlike možne nižje temperature. Tako so pogosti tudi sneženi zameti. Starejši ljudje vedo povedati, da je v zimskih obdobjih sneg redno prekril trave tega področja. Domačini, ki so dobro poznali ostre podnebne razmere, so zato občutlijive oljke sadili na zahodno stran Velega vrha. Tam so bili nasadi v zavetju pred močnimi sunki burje.

Nedaleč od vasi Topolovec navzdol proti Dragonji se nahaja enoladijska cerkev sv. Hieronima z gotskim oknom in obdana s cipresami. Okrog nje so ruševine, ki jih domačini pripisujejo staremu Topolovcu. Od tam bi se naj domačini priselili na mesto sedanje vasi, okoli cerkvice sv. Hieronima pa so nato še lep čas uporabljali hleve za živino in drobnico. Kraj je zagotovo poseben, tudi zaradi tega, za kar so ga uporabljali v Istri ....

Celoten predel od sv. Hieronima do današnje vasi Topolovec se terasasto dviguje, obdan z

Tudi Topolovec, tako kot okoliške vasi, je bil v svoji zgodovini najprej fevd Novogradske škofije, nato Momjanske gosposke, dokler ni leta 1585 prišel v posest družini Vergerio, Del'Bello in Grisoni. 

Kako je statistični zavod RS leta 2012 naštel 54 prebivalcev, ne vem. Jih je žal veliko manj, toda ljudje  so se pričeli vračati, tako domačini kot  »furešti«. Obojim pa je pogosto skupno to, da slabo in neprimerno obnavljajo neprecenljivo kulturno dediščino Topolovca in okolice. Vas je zaščiteni kulturni spomenik, pa to kaj veliko ne pomaga.

Gibanje števila prebivalcev:

Leto       1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012  2021

Št. preb.  317   318   287  112    86    54     54      -      54     60

Viri:

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano