Taverna Koper
Bivše skladišče soli je danes lokacija najzanimivejših prireditev v Kopru.
Istrska mesta doživijo velik razmah gospodarskega razvoja po letu 1000 Mesta pospešeno razvijajo poljedelstvo, predvsem oljarstvo in vinogradništvo, ribolov in solarstvo ter razne druge obrti. Velik pomen pa ima tudi pomorska trgovina, ki ustvarja precejšnje dobičke.
Nagli vzpon privede istrska mesta v spor z Beneško republiko. Prvič leta 1145, ko se Pulj, Koper in Izola (ki je spadala pod Koper) uprejo Serenissimi, a iz bojev izstopijo poražena in so prisiljena v t.i. "prisego zvestobe" (facere fidelitatem) beneškemu dožu in v obvezo o vojaški pomorski pomoči.
Med Benečani in istrskimi mesti pride do ponovnih spopadov, v katerih pa mesto Koper ne sodeluje. Koper je upore istrskih mest izkoristil. Benečanom je bil lojalen in v zahvalo je leta 1182 za dobo 29 let dobil pravico do monopolnega pristanišča soli, ki je na odseku med Gradežem in Puljem imelo izključno pravico za uvoz soli na celino. S tem je bil Kopru dan temeljni privilegij, ki ga je v naslednjem obdobju tudi z beneško pomočjo izkoristil za uveljavitev ekonomskega primata med istrskimi mesti.
Taverna je današnje ime za nekdanje skladišče soli Sv. Marka, ki še danes stoji neposredno ob starem koprskem pristanišču. Pisni viri pričajo, da so se tukajšnji prebivalci
ukvarjali s solinarstvom že leta 1182. Ker je sol bila pomembna surovina za mestno gospodarstvo, so potrebovali tudi glavno skladišče za njeno shranjevanje. Taverna je bila vgrajena v koprski obzidni plašč, na njo sta se navezovala pristaniška vrata ali vrata Sv. Martina na severni, ter manjša utrdba za zaščito pristanišča na južni strani.
Solno skladišče je postalo nepotrebno leta 1912 po ukinitvi koprskih solin, zaradi česar so stavbo namenili za druge namene. V njej so uredili ribarnico in gostišče z imenom "Taverna del porto" po katerem je stavba tudi dobila današnje ime. V obdobju med vojnama je tržaški arhitekt Ferdinando Forlati stavbo predelal tako, da je na morski strani oblikoval razsežne ločne odprtine, v notranjosti pa umestil različne lokale. Na zunanji fasadi je bilo nameščeno kvalitetno oblikovano kamnito korito za vodo ter beneški lev z grbom koprskega podestata Nicoloja Capella iz leta 1412. Po selitvi ribarnice v šestesetih letih so v stavbi ostali gostinski lokali, kasneje trgovina z elektro materialom in prostori veslaškega kluba. Po letu 2000 je bila Taverna podvržena ponovni predelavi, danes je odprt večnamenski prireditveni prostor.
Vir:
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
