Spominska soba Cirila Kosmača
Portorož poznamo Slovenci predvsem kot monden turistični kraj, malokdo pa ve, da se na robu hotelskega blišča skriva hiša v kateri je dolga leta živel in ustvarjal mojster besede, pisatelj Ciril Kosmač.
To je kamnita dvonadstropna hiša iz druge polovice 19. stol. in skupaj z oblikovanim vrtom primer rustikalnega tipa istrske arhitekture.
Datacija: druga polovica 19. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1984
Po pisateljevi smrti je skrb za hišo prevzela Mestna knjižnica Piran. Po strokovni prenovi je zunanja podoba hiše ohranila vse značilnosti istrskega sloga, v notranjosti pa je prišlo do večjih sprememb. V pritličju se je zmanjšala kuhinja, povečal pa prostor za spominsko sobo, kjer je prof. Jaro Dolar leta 1984 uredil spominsko zbirko. Poleg slikovnega gradiva, ki pripoveduje o pisateljevem življenju, so tu razstavljeni predvsem prevodi Kosmačevih del v številne tuje jezike.
V spominski sobi in na vrtu hiše so se zvrstile najrazličnejše kulturne prireditve, kot so Kosmačevi spominski večeri, srečanja z ustvarjalci ter predstavitve novih knjig, delovna srečanja ipd. Prizadevamo si, da bi bila vrata hiše ves čas gostoljubno odprta vsem dobronamernim obiskovalcem in pobudnikom kulturnega dogajanja v hiši, tako kot za časa Kosmačevega življenja, ko so pisatelja v velikem številu obiskovali prijatelji in znanci ter v sproščenih pogovorih razpravljali o svojem delu in življenju.
V prvem nadstropju hiše so štiri preproste sobe z ustreznimi sanitarijami, kjer je možno bivanje od aprila do oktobra. Žal hiša nima ustreznega ogrevanja. Informacije o pogojih bivanja v Kosmačevi hiši dobite pri agenciji Maona, ki skrbi za namestitev gostov, tel. (05) 67 46 423, e-mail: maona@siol.net.
Najave za ogled spominske zbirke sprejemamo na tel. št. (05) 67 10 876. Kontaktna oseba: direktorica Oriana Košuta Krmac, oriana.kosuta@pir.sik.si.
Izčrpno foto zgodba o hiši pa je naredila Svetlana in je na tej povezavi.
ŽIVLJENJE
Ciril Kosmač, pisatelj, scenarist, prevajalec, publicist in dramaturg se je rodil 28. septembra 1910 na Slapu ob Idrijci kot drugi od štirih otrok. Odraščal je v revni kmečki družini, a je v domačem okolju dobil veliko kulturnih spodbud, saj sta bila starša odlična pripovedovalca zgodb, oče pa je bil tudi ustanovitelj bralnega društva.
Ker je bil narodno zaveden, se je že kot deček vključil v tajno narodno revolucionarno organizacijo primorske mladine in bil zaradi protifašističnega delovanja
večkrat zaprt. Po pobegu v Jugoslavijo je začel vneto prebirati slovenske pisatelje, prevajal je iz italijanske književnosti, se izobraževal in učil tujih jezikov.
Po letu 1938 je živel zunaj domovine, med drugo svetovno vojno je bil v Franciji, Angliji in severni Afriki, nato v partizanih, kjer je postal urednik Slovenskega poročevalca. Po vojni je bil umetniški vodja Triglav filma v Ljubljani, objavljal pa je tudi članke in uvodnike v dnevnem časopisju. Leta 1956 se je preselil v Portorož in se kot svobodni književnik posvetil samo literarnemu ustvarjanju in prevajanju.
Od leta 1961 je bil član SAZU. Za življenjsko delo je leta 1980, že po smrti, prejel Prešernovo nagrado. Umrl je v Ljubljani 28. januarja 1980, pokopan je v Ročah nad rojstnim Slapom.
DELO
Ciril Kosmač, pronicljiv in psihološko poglobljen ustvarjalec krajših literarnih zvrsti, je bil v 30. letih skupaj z Vorancem, Kranjcem in Ingoličem eden vodilnih socialnih realistov. V svojih delih se je vračal v domačo dolino, k njenim malim ljudem in njihovim usodam (zbirka novel Sreča in kruh). Z globoko prizadetostjo in občutljivostjo je slikal vaško življenje, nacionalno in socialno tragiko tolminskega človeka, svet čudakov in vaških posebnežev, hrepenenje po ljubezni kot najglobljem načelu življenja. Tudi po vojni, ko je vnašal v svoje delo elemente modernejše proze (Pomladni dan, Balada o trobenti in oblaku, Tantadruj), predstavljajo glavno tematiko njegovih del ljudje in njihove zgodbe iz rojstne doline, ki se jim pridružijo razmišljanja o umetniškem ustvarjanju in smislu človekovega bivanja.
Po svojih literarnih delih je napisal tri scenarije za celovečerne umetniške filme: Na svoji zemlji (po noveli Očka Orel) ter Balada o trobenti in oblaku in Tistega lepega dne (po istoimenskih novelah).
Kosmačevo delo je po obsegu med skromnejšimi, vendar sta vrednost in pomen njegovega sporočila občečloveška in brezčasna. Kot je zapisal dr. Boris Paternu, "gre za pisatelja, ki je poleg daru besede nosil v sebi tudi dar molka". Ali kot je v pogovoru izrekel umetnik sam: "Pride iz srca, srce je velika njiva: ko pokosim, mora spet zrasti ..." In skozi Kosmačeve pripovedne osebe je zrasla na preprost in jasen način posredovana velika vera v človeka in življenje.
Vir:
http://www.pir.sik.si/slo/prireditve/spominska-soba-cirila-kosmaca
http://foto-zgodbe.blogspot.si/2015/06/hisa-cirila-kosmaca-v-portorozu.html
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
