Socerb

Socerb slovi po svojem znamenitem gradu, ki kot orlovsko gnezdo bdi nad rižansko in osapsko dolino. Danes je v gradu zanimivo gostišče, ki ga je zaradi svojega 'grajskega' vzdušja vredno obiskati. Seveda, saj se skrbnik piše Graj.

Značilnosti
Vas leži pod Kraškim robom Podgorskega krasa ob cesti Kastelec-Prebeneg na grebenu med Dolino (San Dorligo della Valle) na italijanski in Ospom na slovenski strani. Lega vasi in gradu na robu kraške stene je edinstvena, saj se od tu odpira enkraten pogled na flišno gričevje Slovenske Istre, obalna mesta in celoten Tržaški zaliv. V neposredni bližini vasi in gradu so bogata arheološka najdišča iz prazgodovinskega in rimskega obdobja ter številne jame in brezna, med katerimi sta zlasti pomembni Sveta (Socerbska) jama in Socerbska jama za Vrhom (Jama pod Vrhom). Vas sestavlja niz domačij, ki so po svoji oblikovanosti bližje kraškemu ambientu. V oblikovanju domačij je imel največjo vlogo kamen kot osnovni gradbeni material, tradicija, gospodarska moč in splošna kulturna raven.

V nasprotju z mnogimi istrskimi vasmi je Socerb razmeroma 'razpeta' vas. Sestavlja jo niz domačij, ki so po svoji oblikovnosti bližje kraškemu ambientu. Čeprav ima vas zaokrožen urbani videz, je bila vsaka domačija enota zase. Njen osrednji prostor je predstavljalo zaprto dvorišče – korta, kjer so domačini, zavarovani pred burjo, skoraj vse leto opravljali večino domačih del. Lep primer zaprtega dvora še danes predstavlja Vončonova domačija. Stare hiše, ki so bile večinoma obnovljene po nemškem požigu oktobra 1943, kažejo vse značilnosti kmečkih hiš, tipičnih za Bržanijo. Izven vaškega jedra sta le dve hiši ob poti na grad. Osrednji prostor je ob cerkvi sv. Socerba in javnem napajališču, ki je bilo v novejšem času obnovljeno.

 Socerbski grad je zaradi svoje slikovitosti priljubljen motiv domačih in tujih slikarjev. V samem gradu prirejajo občasno tudi priložnostne razstave. Socerb je v vseh letnih časih priljubljena točka številnih rekreativcev. Z grajskega obzidja se širnih daljav željnemu očesu razprostira prekrasen razgled na Trst in velik del Istre. Leta 1924/25 je grajske ruševine obnovil tržaški grof Demetrio Economo.

Sv. jama v bližini je bilo bivališče 'mučenika' sv. Socerba, umrlega leta 1284. Tu je bilo tudi svetišče, ki so ga obiskovali romarji iz tržaške okolice, Istre in Čičarije.

Socerbska cerkev je bila ena od podružnic dolinske župnije. Vaško pokopališče so leta 1904 prenesli iz bližine stare cerkve na novo lokacijo med Socerb in Kastelec. Podružna cerkev sv. Socerba je zrasla leta 1867 deloma tudi iz materiala starejše cerkvice, ki je stala v neposredni bližini gradu. Tako so nad cerkvenimi vrati vklesali letnico 1648, ko je zrasla starejša cerkev, ki pa je zaradi silovite burje in vremenskih neprilik začela postopno propadati, dokler jo niso porušili. Glavni oltar krasi slika s podobo treh svetnic iz 19. stoletja, na stranskih oltarjih pa je podoba jezuita-svetnika, ravno tako iz 19. stoletja in Marije na oblakih z dvema apostoloma iz 17. stoletja. Ob cerkvi stoji pravokotni kamnit zvonik (12 m), prekrit s

Zgodovina
Nastanek vasi sega v drugo polovico 13. stoletja, ko je ozemlje Socerba, ki je od 10. stoletja pripadalo škofovski grofiji v Trstu, v tem obdobju prešlo pod tržaški komun. Od 15.-18. stoletja je grad skupaj z obsežnim območjem postal fevdalno gospostvo z deželno-knežjimi pravicami z deželnim sodiščem in dvema mitnicama, ki sta prinašali lepe dohodke.

To gospostvo je na zahodu mejilo na ozemlje mesta Trst, na jugozahodu pa segalo mimo Slavnika na ostala pobočja Čičarije v Hrvaško lstro. Gospostvo Socerb, ki ga je leta 1521 od cesarja dobil kranjski plemič in glavar Trsta Nikolaj Ravbar, je obsegala vasi: Socerb, Prebeneg, Kastelec, Črnotiče, Podgorje, Petrinje, Prešnica, Brgot, Klanec, Ocizla, Beka, Vodice, Jelovice in Črni Kal.

V 17. stoletju se kot fevdni gospod socerbskega gospostva omenja Benvenuto Petazzi. Z najemniško vojsko uskokov je Petazzi povzročal Benetkam veliko težav. Leta 1766 je prišlo socerbsko gospostvo v roke Antona Ladercnija grofa Montecuccolija iz Modene. Leta 1780 je požar, povzročen s strelo, grad tako uničil, da ni bilo mogoče v njem več stanovati. Trikotnik Socerb-Beka-Ocizla z divjimi prepadi je bil obrambni zid starih Histrov pred Rimljani.

Gospodarsko težišče vasi se je iz poljedelstva na prehodu iz 16. v 17. stoletje preneslo na vinogradništvo, nekaj manj pa na vrtnarstvo. Od 16. stoletja dalje sta vaščanom največ zaslužka prinašala govedoreja in ovčereja, ki pa se je v kasnejšem obdobju začela občutno krčiti. V 19. stoletju je postala vas, kjer je po ukinitvi fevdalnega sistema zaživela vaška samouprava, neposredno vezana na Trst kot industrijsko in trgovsko središče Avstrijskega primorja. Bližina Trsta je spodbujala tudi razvoj nekmetijskih dejavnosti, zlasti peko kruha, gostilničarstvo, deloma pa tudi vinogradništvo in živinorejo ter iz tega izvirajoče mlekarstvo. Sama vas je v letih pred I. svetovno vojno pripadala okrožnemu kapitanatu in sodnemu okraju Koper, sicer pa je bila ena od štirinajstih vasi občine Dolina in je leta 1910 štela 136 prebivalcev. Z bližnjim Kastelcem je tvorila katastrsko občino Socerb, ki je merila 730 hektarov.

Gibanje števila prebivalcev:

Leto       1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012  2021
Št. preb. 150   136   110    36     27      18    23       -      20      32

Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.