Šmarje

Naselje se širi po položnem slemenu, ki se spušča od Poljan (406 m) na vzhodu proti Grintovcu (287 m) na zahodu in ga sestavljajo zaselki Gabrca, Dobrave in Na studencu.

Najstarejši podatki o zgodovini Šmarij, čeprav skopi, segajo v rimsko dobo. Arheologi so namreč v bližini Šmarij našli glinasto oljenko (svetilko) iz 2. stoletja in novec nekoliko poznejšega datuma. V rimski dobi je tod mimo peljala cesta, ki je povezovala koprsko zaledje z notranjostjo Istre. Drugih podatkov iz rimske dobe zaenkrat ni, so pa številnejši iz kasnejših dob.

Staro vaško jedro leži okrog župne cerkve posvečene Brezmadežni Materi božji, ki je tu stala že v 11.stoletju. Že v 9. oziroma 10. stoletju je tu stal benediktinski samostan, ki pa je zaradi epidemij, vojnih pustošenj in nastajanja župnij po vaseh okoli leta 1000 zamrl. Leta 1152 je tržaški škof in apostolski administrator koprske škofije Bernard z odobritvijo oglejskega patriarha Pellegrinu opatu Pasqualu iz beneškega samostana sv. Jurija podaril pravice od hiš, cerkve, vasi in ozemlja Šmarij, čemur se je koprski stolni kapitelj odločno uprl. Spor, ki se je v naslednjih stoletjih zaostril in so ga morali reševati celo pri najvišjem cerkvenem sodišču v Rimu, je bil dokončno rešen šele v 14. stoletju, ko je samostan sv. Jurija iz Benetk vse svoje pravice nad Šmarjami odstopil koprskemu kapitlju.

Vas (Monte di Capodistria) je bila v srednjem veku obzidano utrjeno naselje z obrambnim stolpom, ki so ga leta 1559 obnovili oziroma utrdili zaradi nevarnosti turških vpadov. Stolp je varoval strateško pomembno dolino ob cesti, ki je Koper povezovala s sečoveljskimi solinami. Križišča cest se je oprijelo ime »Crosera di Montetoso«. Kraj z okolico je bil od 15. stoletja dalje v lasti številnih koprskih plemiških družin, v 17. stoletju je postal škofijska posest. Leta 1656 je na območju šmarske župnije delovalo pet bratovščin. Župnija je bila prenovljena leta 1730 v času župana Antona Gregorja. Leta 1852 so Šmarje postale sedež ene od novih občin koprskega okrajnega glavarstva, leta 1861 pa je v vasi zrasla osnovna šola, postopno pa tudi prosvetna in kulturna društva, ki jih je Italija leta 1918 razpustila.

Med II. svetovno vojno je bila vas dvakrat požgana. V spomin na številne žrtve narodnoosvobodilne borbe so domačini leta 1969 postavili spomenik, delo akademskega kiparja Jožeta Pohlena. Po vojni se je podoba vasi precej spremenila in le še nekaj hiš v starem vaškem jedru spominja na nekdanje naselje, ki je predstavljalo enega najpomembnejših in največjih gospodarskih, upravnih in kulturnih središč v notranjosti Slovenske Istre.

Naselje je razpotegnjeno in ga sestavlja več predelov: Sv. Križ, Gabrca, Lukuca, Tabor ali po domače Tabr, Vas (osrednji del), Kandelca in Zabreg. Koprčan Giannandrea Gravisi je leta 1922 v svojem delu "I nomi locali del comune di Paugnano (Pomjan)" za območje Šmarij izpisal naslednji seznam krajevnih imen.

Ime Šmarje izvira iz Sancta Maria (Sveta Marija), kot se je vas nekoč imenovala. Od tod skrajšano St. Maria oziroma Št. Marija, Štmarja in končno - Šmarje. Ker pa je bilo več vasi z enakim imenom, je dobila še vzdevek »de Montek, in Monte (na hribu).

V preteklosti so bile hiše v Šmarjah strnjeno pozidane, čeprav brez reda in z ozkimi ulicami, kar je značilno za številne

istrske vasi. Neometane hiše, zidane z istrskim kamnom, so zamenjale nove, ometane, zidane z opeko. Nekoč so imele hiše, običajno podolgovate oblike, prizidan prostor za kuhinjo, nad katero se je dvigal dimnik. Prav dimniki najrazličnejših oblik so bili prava arhitekturna mojstrovina in zanimivost. Osrednji del kuhinje je bilo ognjišče z napo. Istrske hiše so bile zidane v nadstropjih, z značilnimi zunanjimi stopnicami, ki so se zaključile z »baladurjem« - teraso z nadstreškom. Okna so bila majhna. Lesene naoknice »škure«, so pozimi varovale pred burjo, poleti pa pred vročino. Ostanke stare vaške oziroma istrske arhitekture danes lahko vidimo v predelu ob cerkvi. Župnijska cerkev in zvonik pa sta vsekakor najpomembnejša arhitekturna zanimivost Šmarij.

Kot v vseh slovenskih istrskih vaseh je bilo v preteklosti tudi v Šmarjah kmetijstvo poglavitna gospodarska panoga, s katero se je ukvarjala večina prebivalstva. Iz popisa kmetijskih površin leta 1846 je razvidno, da so največji del le-teh zavzemali gozdovi. To je povsem razumljivo, saj so že v daljni preteklosti prav gozdovi prekrivali večji del Šavrinskega gričevja.

V Istri je bila vinska trta poznana že v času Rimljanov. Tudi za območje Šmarij je vinogradništvo že v daljni preteklosti predstavljalo poglavitno kmetijsko panogo. V 2. polovici 16. stoletja je bilo vinogradništvo zelo razvito. Od vrst vinskih trt je bil takrat najbolj razširjen muškat. Poleg vinogradništva je spadalo med poglavitne kmetijske panoge tudi oljkarstvo. Gojenje oljk sega daleč v preteklost, saj je klima zelo ugodna. V preteklosti so oljčno olje pridelovali oziroma stiskali v torklah, ki so bile prav v vsaki istrski vasi. Še v času avstrijske oblasti pa je bilo tudi na šmarskem območju razvito gojenje murv oziroma sviloprejk.

Danes se vas Šmarje širi in modernizira. Tu so manjša tovarna, market, zasebne trgovine, picerija, gostilna, pošta, zdravstvena ambulanta, kulturni dom in osnovna šola. V Šmarjah deluje tudi nogometni klub, ki so ga domačini ustanovili leta 1951.

Iz Šmarij je zelo lep razgled na Koprski zaliv, na mesto Koper in njegovo širno okolico.

In ko zapade v 'visokih' Šmarjah sneg? Takrat za mlado in staro ni konca zimskega veselja!

Prebivalstvo z okolico:

Leto          1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991  2002   2012  2021
Št. preb.     539  789   959   677   631   584   638    651    787    923

Viri:

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.