Slavnik

Hrib Slavnik 1028m

Slavnik je najvišja točka v Mestni občini Koper in priljubljen izletniški cilj planincev iz Koprskega primorja. Od tu se razprostre čudovit razgled na celoten Tržaški zaliv vse do Benetk, oddaljene Dolomite in Julijske Alpe ter na okoliške visoke kraške planote. Čez vrh vodi Slovenska planinska pot, tik pod njim stoji planinska koča, ki so jo poimenovali po dr. Henriku Tumi (1858-1935), alpinistu, planinskemu ideologu, zbiralcu topografskih imen in politiku.

Vrh pokriva značilno kraško travniško in sredozemsko gorsko rastlinstvo Vrh Slavnika (1029 nmv) s pobočji je od leta 1992 razglašen za naravni spomenik. Med pisano kraško travniško vegetacijo (tržaški svišč, košutnik, narcise) najdemo tudi sredozemske gorske cvetice (Jacquinijev ranjak, zlati koren), zato je zanimiv za botanike. Na Slavniku so celo prvič opisali in po cesarju poimenovali rastlino bledorumeni ušivec - Pedicularis friderici-augusti. Zoologi ga cenijo zaradi številnih redkih in endemičnih živalskih vrst, na primer metuljev, strig, pajkov in drugih. Med ljubitelji narave je priljubljena izletniška točka, saj je prvi čez 1000 m visok vrh v neposrednem zaledju morja.

http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=650

https://visitkoper.si/znamenitosti/slavnik/

Na začetku vseh dostopov se je treba prebiti čez gozdnati del. Ponekod prevladujejo nasadi črnega bora, s katerim so skušali v 19. in 20. stoletju ozeleniti kamnito kraško pokrajino. Pri obsežnem pogozdovanju so se najbolj izkazale sadike črnega bora. Tako se je na tem območju precej razširila rastlina, vzgojena v avstro-ogrskih drevesnicah in je tujka na Krasu. A črni bor je postopoma postal tako znan, da ga nekateri istovetijo s Krasom. Sicer pa je na privetrni strani domača bukev. Na grebenih,

kjer prestreza burjo, so debla in veje krivenčaste in usmerjene po vetru. Si lahko predstavljate, da je drevo skuštrano? Z dvigovanjem proti vrhu postopoma prevladujejo travnate površine in pogled že uhaja proti morju, pokažeta se Miljski in Koprski zaliv, pod nami pa uravnani Podgorski kras. Videti je kot obsežna stopnica med Slavnikom in Kraškim robom. A tisti razgled, po katerem je Slavnik znan, se pokaže v vsej razkošnosti prav z vrha. Od morja, kjer slutimo Benetke in Dolomite v ozadju, do Triglava, Nanosa, Kamniških planin, piramidastega Snežnika in Učke na jugu. Vmes pa razgibane slike mozaične pokrajine, menjave gozda, zaselkov, travnikov. Na vrhu je večja antena, saj je izpostavljena lega primerna za povezovanje signalov, brez katerih bi sedaj težko shajali. Komunikacijo smo tehnološko močno razvili, postala je dostopna, preprosta za uporabo, množična, a stikov med ljudmi je vse manj. Tik pod vrhom je planinska koča, ki nosi ime po znanem planincu Henriku Tumi. Tu je še vedno dovolj možnosti za pristne osebne stike, saj je že to, da si se potrudil na Slavnik, dovolj, da pogovor steče brez zadrege. Poleg razgleda so na Slavniku znamenita obsežna suha travišča. Naši predniki so pobočja izkrčili za pašnike in košenice, ki so polne zanimivega cvetja. Seveda v pozni zimi puščobne rjave travnate površine ne zbujajo nikakršnih misli na cvetoče poljane. http://www.kam.si/izleti/slavnik_koprski_triglav.html

 

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).