
Sipar Savudrijska atlantida
Sipar prvič omenjajo že v rimski eri. Rimljani so ga zgradili zaradi transporta v neposredni bližini današnje Savudrije, ki se je takrat imenovala Silvo, kjer so gradili pristanišče.
Ob novem pristanišču je tako nastalo novo mesto, z imenom Sepomaja, kasneje imenovano Siparis, ki se je raztezalo med rtom Katoro in rtom Sipar. Sepomaja je beseda keltskega porekla in pomeni 'nizka zemlja'. Na zemljevidu, ki ga je narisal neznani prebivalec Ravenne v 7. stol. je označen kot majhen otoček v neposredni bližini naselja Silvo (Savudrija).
Sipar ob oseki
Ob velikih osekah lahko na tem področju še danes opazujemo pode tlakovane z mozaiki in ostanke zidov. Ob nenavadno veliki oseki leta 1771 so bili vidni ostanki mnogih zgradb kaki dve milji od Katora. Z izkopavanji ob obali so odkrili več grobnic in rimske novčiče z likom rimskega cesarja, izkopali so tudi svetilke, amfore, razne posode in nakit.
Sedanje ruševine so ostanki vhodne trdnjave, grad pa se je nahajal na drugem otočku, ki je danes FKK plaža. Od trdnjave do gradu je vodila cesta, katere ostanki so še
Sipar zemljevid
Grad Sipar z okolico je kot fevd prehajal iz rok v roke med novigrajskimi in tržaškimi škofi do 14 stol. ko postane njegov lastnik rodbina Bratti iz Kopra. Fevd je pod novimi gospodarji zaživel in se začel širiti na kopno. Najprej je nastalo gospodarsko poslopje Siparina, ki še danes obstaja, kjer je živel 'gaštald' – administrator gospodarstva. Siparina kmalu postane premajhna, zato Ivan (Zvane) Bratti postavi novo gospodarsko poslopje s hišo za gaštalda in majhno cerkvico posvečeno Mariji Magdaleni in s tem postavi temelje današnji Zambratiji (Zvane Bratti). 1552 se vname 150 let trajajoči spor med dvema družinama glede zakonitega lastništva gradu Sipar, ki je med tem propadal.
risba Siparja