Rt Madona naravni spomenik
Slovenska obala je v jadranskem prostoru, pa tudi širše, izjemna tako zaradi svoje severne lege kot tudi geološke zgradbe. Oboje se kaže v številnih pomembnih značilnostih, ki posledično vplivajo tudi na podvodni rastlinski in živalski svet.
Podvodni svet Rta Madone
Celoten Tržaški zaliv je dobršen del leta najhladnejši del Sredozemskega morja, zaradi številnih sladkovodnih pritokov pa tudi močno razsoljen. Zaradi navedenega živijo tu izolirano nekateri predstavniki hladnoljubnega morskega življa (npr. rjavi bračič - Fucus virsoides). Ob tem pa se Tržaški zaliv v poletnih mesecih toliko segreje, da omogoča življenje tudi večini značilnih sredozemskih vrst.
Rt Madona (piranska punta) je eden izmed najizrazitejših, najdostopnejših in obenem tudi dokaj ogroženih (ribolov, rekreacija) predelov slovenskega obalnega morja z izredno pestrim živalskim in rastlinskim svetom. Trdno kamnito dno, ki spremlja obrežni pas slovenske obale v vsej njegovi dolžini, se od obrežne črte bolj ali manj enakomerno spušča do nekaj metrov globoko, potem se praviloma pojavi pregib s strmejšim skokom, ki sega vse do sedimentnega dna. Ta skok je najizrazitejši prav pred Rtom Madono.
Na severovzhodni strani rta se trdno dno sprva položno spušča do štirih ali petih metrov globine, potem se strmo prevesi in med desetimi in petnajstimi metri globine preide v peščeno dno. Dno od obrežne črte do pregiba je poraslo z algalno zarastjo, predvsem z vrstami rodov Cystoseira, Sargassum, Dictyota, Halimeda in Padina. Po pregibu je manj cistozire, pogosteje pa se pojavljajo litotamnijske alge (Pseudolithophyllum sp.) ter predstavniki rodov Codium. Votline, izbolkline in razpoke stopničastega brega med pregibom in peščenim dnom naseljujejo številne živalske vrste. Med bolj opaznimi so različni črvi cevkarji (Spirographis spallanzani, Protula tubularia, Serpula vermicularis), spužve (Euspongia
officinalis, Verongia aerophoba, Haliclona mediterranea) in ribe, med katerimi je ob pirkah (Serranus scriba), črnikah (Chromis chromis) in lumbrakih (Crenilabrus sp.) tudi veliko plemenitih belih rib, in sicer kavalov (Corvina nigra), šargov (Diplodus sargus), ušat (Oblada melanura) idr. Ob pozornejšem opazovanju lahko srečamo tudi z algami poraslega malega morskega pajka (Maia verrucosa), s spužvo prekrito rakovico dromio (Dromia personata), dolgonosega morskega konjička (Hippocampus guttulatus), škarpeno (Scorpaena scrofa) in polža velikega svitka (Astrea rugosa).
Veliki svitek (turban) – simbol naravnega spomenika Rt Madona, je dokaj ogrožen, saj je zaradi prelepega oranžno-belega pokrovčka (operkuluma) prepogosto tarča obiskovalcev podvodnega sveta piranske punte in izdelovalcev nakita. Pomembna živalska vrsta spodnjega infralitorala je tudi kamena korala (Cladocona cespitosa).
Na južni strani rta tvori ta naša največja koralna vrsta povsem strnjene formacije, ki tu in tam skoraj popolnoma prekrivajo morsko dno. Sicer je relief morskega dna na južni strani rta manj razgiban. Nekoliko izrazitejši pregib s skokom je le med dvema in šestimi metri globine. Zaradi intenzivnejše prisotnosti morskega ježka (Paracentrotus lividus) in drugačne zgradbe morskega dna je algalna zarast na tej strani rta zelo skromna. Najpogostejši prebivalci morskega dna so tako spužve, ascidije (Phalusia sp.), ožigalkarji (Anemonia sulcata), školjke (Ostrea sp.) in morske kumare (Holothuria sp.).
Podvodni svet Rta Madone je zaradi izredne pestrosti različnih habitatov ter rastlinskih in živalskih vrst nedvomno edinstven tako za slovensko obalno morje kakor tudi za celoten Tržaški zaliv. Kljub skromnim dimenzijam je nenadomestljiv delček v mozaiku biotske raznolikosti tega najsevernejšega dela Sredozemlja.
Vir:
http://www.portoroz.si/si/dozivetja/naravne-znamenitosti/naravni-spomenik-rt-madona
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
