Rimska vila pri sv. Katarini v Ankaranu
S pomočjo spleta našli rimsko vilo pri sveti Katarini v Ankaranu
Zračni posnetek so podprli tudi arheološki dokazi.
Arheološka ekipa Inštituta za dediščino Sredozemlja je marca na območju sv. Katarine v Ankaranu s pomočjo spletnega pregledovalnika GERK odkrila arhitekturo rimske podeželske vile.
Ob terenskem površinskem pregledu parcel je "spletno" najdbo potrdilo tudi drobno arheološko gradivo: deli slikanega ometa, tegule (strešna kritina) in celo novec, ki so ga našli sosedje že pred leti.
Med Sečovljami in Debelim rtičem veliko vil
Spletni pregledovalnik GERK, s pomočjo katerega so našli rimsko vilo, prikazuje zračne posnetke določenega območja, podložene s katastrom. Odkritje je bilo pričakovano, saj je ob obali med Sečovljami in Debelim rtičem znano lepo število rimskih podeželskih vil, med katerimi izstopa vila maritima v Simonovem zalivu pri Izoli in rimska vila na terasi pod servitskim samostanom v Kopru.
Inštitut za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem deluje kot multidisciplinarna raziskovalna skupina, ki na regionalni in mednarodni ravni koordinira ter izvaja raziskave in skrbi za razvoj vsebin in programov, ki se v najširšem
pomenu navezujejo na dediščino.
Območje Kopra poseljeno v zgodnji rimski dobi
Sodelavci Inštituta za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem so pred kratkim poročali prav o odkritju pomembnih najdb pri izkopavanjih v servitskem samostanu v Kopru. Na dnu izkopnih polj so odkrili zelo pomembne najdbe, in sicer ostanke arhitekture s sledovi mozaičnih tal iz obdobja med rimskima cesarjema Avgustom in Klavdijem, ki dokazujejo poselitev na območju današnjega Kopra v zgodnji rimski dobi v Istri.
Iz Inštituta za dediščino Sredozemlja so sporočili, da se ob pogledu na strnjeno rimskodobno poselitev ob obali (na zemljevidu) nehote vsili primerjava z območjem Neapeljskega zaliva, kjer so se bohotile luksuzne letne rezidence rimskih patricijev. Rimski pesnik Horacij je o gostoti poselitve tam zapisal, da "…bo ribam zaradi ogromnih stavb ob obali morje kmalu premajhno", geografa Strabona pa je zaliv v senci Vezuva opisal kot "tako pozidan, (…) da daje vtis velikega mesta".
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
