Reber
Zaselek Reber leži na južnem pobočju hriba Čuk, le streljaj više od Spodnjih Škofij. Zahodno se spaja z novonastalim zaselkom Čuk, od Spodnjih Škofij pa ga sedaj loči čistina, ki je nastala ob gradnji nove avtoceste za Italijo.
Do zaselka se pride po dveh poteh. Po novi široki cesti, ki se odcepi malo pred Škofijami iz glavne ceste Koper-Spodnje Škofije in po stari ozki ulici, ki vijuga med škofijskimi hišami in prečka čistino nad podvozom nove avtoceste. Reber je bil do nedavnega takorekoč predel Spodnjih Škofij, saj so se njegove hiše stikale z vasjo.
Od leve proti desni se cesta vzpenja skozi Reber in nadaljuje skozi novo naselje Čuk.
Za razliko od Spodnjih Škofij, kjer so bile v vasi večinoma delavske družine, so bile v Rebru tudi kmetije. Kljub temu je večina prebivalcev delala v Trstu in Miljah. Za kmetovanje so bile razmere zelo težke, ker je bila vsa okoliška zemlja last bogatih in plemiških družin iz Kopra. Tukajšnji kmetje so lahko imeli to zemljo le v najemu, kar pa ni bilo dovolj za preživetje. Eni izmed redkih družin, ki se je ukvarjala izključno s kmetijstvom, je bila družina Macor. V družini so bili trije bratje, ki so imeli vsak svojo hišo, ravno na mestu, kjer danes poteka trasa avtoceste. Posedovali so več zemlje v rižanski dolini, kjer danes stojijo obrati Lame. Obdelovali pa so tudi zemljo iz Škofljeve kortine, ki so jo imeli v najemu.
Danes se zaselek širi po hribu Čuk, kjer nekdanje oljčnike in pašnike počasi zamenjujejo nove stanovanjske hiše. Tako je na zahodnem pobočju hriba nad Rebrom nastalo povsem novo naselje, ki so ga domačini poimenovali kar po hribčku. Skozi zaselka Reber in Čuk pelje cesta, ki povezuje spodnje Škofije in se spaja s cesto za Elerje. Po njej se tako zapeljemo skozi Reber, Čuk, in tik preden se združi z
elersko cesto, gremo skozi zelo zanimiv zaselek Marši, ki je v preteklosti spadal pod Plavje. Malo pred Marši se odcepi tudi pot za v Grad ali Marjevo kortino, kot so stari zgradbi rekli v starih časih. Po tej poti se pride tudi do razpršenih domačij, ki se nahajajo pod elerskim hribom na ozemlju imenovanem Koran.
Vsi trije zaselki ležijo na zelo rodovitni zemlji in nekateri prebivalci, ki so si tukaj ustvarili dom, so se odločili za kmetovanje. Potem ko so se zaprla različna delovna mesta v koprski industriji, se odpirajo nove možnosti v kmetovanju. Zato obkrožajo trte in oljčniki vse tri zaselke. Malo pod vrhom hribčka ima gospod Zorko Franca vinsko klet in osmico, ki deluje dvakrat na leto. Tu namreč poteka vinska cesta, ki se nadaljuje v Elerje in naprej po miljskih hribih.
Ti kraji niso nikoli čutili pomanjkanja vode, saj se na vrhu hriba Čuk nahaja vodno zajetje rižanskega vodovoda.
Veliko število novih hiš kaže, da se prebivalci teh krajev tukaj dobro počutijo. Verjetno k temu veliko prispeva bližina centrov, kot sta Koper in Trst, izvrsten razgled na Tinjan, proti rižanski dolini in Šavriniji, predvsem pa proti Koprskemu zalivu, ki je velik privilegij prebivalcev teh krajev
Viri:
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
