Rastišče Pozejdonke

Pozejdonka (Poisidonia oceanica ) je edemit sredozemskega morja in hkrati tudi ena najbolj ogroženih vrst v njem. Tako je tudi v Sloveniji Pozejdonka opredeljena kot ogrožena rastlina. Rastišče Pozejdonke pa med drugim vpliva tudi zelo pozitivno na zmanjševanje erozije in zmanjšujejo valovanje. Rastišče igra pomembno vlogo tudi pri izmenjavi snovi v morju, zagotavlja življenjski prostor, skrivališče in zatočišče številnim organizmom in tako pomaga ohranjati raznolikost podvodnega življenja v Tržaškem zalivu.

Območje rastišča pozejdonke se razteza na kilometer dolgem in 50 m širokem pasu od Žusterne proti Izoli. Travnik ni homogen, pač pa ga tvorijo različno velike »zaplate«, ki prekrivajo peščene in muljevite dele morskega dna. Iz razpoložljivih podatkov se da sklepati, da je to – ob skromnem ostanku travnika pri Gradežu, ki meri približno 2m2, tudi edino rastišče pozejdonke v Tržaškem zalivu.

Pozejdonka, katere ime izvira iz Pozejdona, ni alga, temveč rastlina višje vrste, ki jo sestavljajo korenine (rizomi), listi, cvetovi in sadeži. Njeni rizomi rastejo in pri tem z usedlino, ujeto med listi, oblikujejo podmorske terase, imenovane “mattes”, visoke tudi več decimetrov. Raste lahko na globini med 1 in 30-35 metri. To je idealno okolje za življenje mnogih organizmov. Prve se naselijo bakterije, sledijo jim diatomeje in makroalge, za njimi protozoji, hidrozoji, mnogoščetinci in briozoji. Habitat dopolnjuje prisotnost številnih drugih živalskih in rastlinskih vrst, ki med listi najdejo skrivališče in hrano.

Prisotnost tovrstne cvetnice je pomembna zaradi njenih ekoloških zahtev: ta rastlina bujno raste in se razvija le tam, kjer ima voda določene kemijsko-fizikalne lastnosti nizka suspenzija in organska obremenjenost, odsotnost kemičnih onesnaževal. Zato je sopomenka za “čisto” vodo. Je vse bolj redka vrsta, ki jo ogrožajo onesnaževanje, cementiranje obal, vlačilne mreže, sidrišča, itd.

Pozejdonka (Poisidonia oceanica L. Del.), sredozemski edemit, je ena najbolj znanih, a tudi najbolj ogroženih rastlin Sredozemskega morja. Pozejdonka ni alga, pač pa cvetnica, tj. višja rastlina z vsemi značilnimi deli telesa - koreniko in koreninami, listi, cvetovi in

Pozejdonka je največja med "morskimi travami" v Jadranu. Njeno poimenovanje po enem najpomembnejših sredozemskih božanstev, bogu Pozejdonu, je nadvse primerno, saj sestavljajo njeni obsežni podvodni travniki, ki jih srečujemo od obrežja pa tja do 40 metrov globine, enega ključnih ekosistemov Sredozemskega morja. Travniki pozejdonke se večinoma pojavljajo na muljevitem in peščenem in redkeje na trdnem dnu. Njene korenike, ki lahko rastejo vodoravno ali navpično, so med seboj gosto prepletene in tvorijo nekakšno sekundarno morsko dno. Slednje je lahko tudi več decimetrov debelo in tvori ponekod prave pravcate grebene. Na koncu vsake korenike je šop centimeter širokih in tudi več kot meter dolgih listov. Njihovo število se med letom spreminja in se giblje med 5 in 8. Starejši listi, nameščeni na zunanji strani šopa odpadajo, v notranjosti šopa pa rastejo novi.

Travniki pozejdonke so izrednega pomena za morski ekosistem tako z vidika proizvodnje kisika in organske snovi (približno 20 ton /ha/leto) kakor tudi kot življenjski prostor za veliko število morskih organizmov, vezanih na travnik zaradi prehranjevanja, bivališča, skrivališča ipd. Veliko je sesalnih organizmov, takih, ki živijo pritrjeni na površini listov in korenik. Prostora zanje je ogromno, saj se dejanska površina vseh listov na enem m2 travnika giblje med 20 in 50 m2 . Travniki pozejdonike so tudi zelo pomemben dejavnik zmanjševanja erozije. S svojim gibanjem močno upočasnijo valovanje in s tem tudi delovanje morja na obrežje. Vsem pozitivnim stranem navkljub je rastišč pozejdonke po Sredozemlju zaradi gradbenih del, onesnaževanja, kočarjenja, sidranja ipd. vedno manj.

Vir: https://visitkoper.si/znamenitosti/rastisce-pozejdonke-zusterna/

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).