Presihajoča reka s pritoki
Dragonja je zmajeva reka, ime naj bi dobila zaradi svoje vijugaste oblike, ki se vije od Šavrinov do Jadranskega morja. Pravijo, da je strugo naredil kar zmaj, po italijansko drago, od koder naj bi izviralo tudi ime reke – Dragonja ali Dragogna.
Reka Dragonja je najbolj jugozahodna reka v Sloveniji, njena dolžina je 30 kilometrov. Je edina slovenska reka, ki v celoti izvira iz flišnih kamnin, to so plasti peska, peščenjaka, laporja in apnenca, ki so v strugi Dragonje zelo dobro vidne. Reka je z erozijo pustila vidne sledi in vrezala številne jarke. Ker nima stalnega pritoka vode, je presihajoča reka. Največ vode ima od jeseni do pomladi, poleti pa najmanj in pogosto presahne.
Izvira v Šavrinskem gričevju blizu kraja Trsek v Mestni občini Koper in se izliva v Jadransko morje pri Sečovljah v Občini Piran. Njena struga teče skozi dve omenjeni slovenski občini in v bližini krajev Trsek, Trebeše, Žrnjovec, Boršt, Hrpeljci, Labor, Koštabona, Planjave, Škrljevec, Žvabi, Rov, Hrib, Nova vas, Krkavče, Padna, Sveti Peter, Šternci, Krog, Sečovlje in Seča.
Nahaja se na pomembni strateški lokaciji in sicer v neposredni bližini meje s Hrvaško ter poleg Mednarodnega letališča Portorož pri Sečovljah. Blizu naselij Sečovlje in Dragonja jo prečka tudi pomembna cestna povezava, kjer je načrtovana bodoča istrska hitra cesta od Kopra do Dragonje.
Rečna
struga je speljana skozi čudovito in pristno istrsko naravo, del neuradnega Krajinskega parka Dragonja in preko kanala svetega Odorika v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Nekdaj je bil njen tok speljan skozi severni kanal Dragonja, ki je središče južnega dela Sečoveljskih solin, imenovanega Fontanigge.
Dragonja ima številne pritoke, po podatkih iz knjige Park Dragonja – Krajinska in arhitekturna dediščina avtorjev Martine Tomšič in Janeza Koželja, si od zahoda proti vzhodu sledijo Štulovca, Podčebrovec, Mlaka, Stranica, Dernarnik, Truškip, Bržanski pritok, Vruja, Martinjski žleb, Pasjok, Pinjevec, Supot, Žleb, Feneda, Poganja, in Drnica. Drugo ime za reko Pinjevec je Rokava.
S pritoki ima približno deset znanih slapov. Najvišji slap v Slovenski Istri je slap na Stranici, ki ima 17 metrov. Pinjevec ali Rokava ima čudovite kaskade, najvišja se nahaja pri sotočju z reko Dragonjo, pri kraju Škrline. Kaskada je visoka skoraj dva metra in je priljubljena izletniška točka. Potok Supot ima pol metra visoke kaskade blizu Koštabone, po katerih pada voda.
Reka se na zahodu preko kanalov izliva v Piranski zaliv, ki je del Jadranskega morja. V ustju reke je še vedno prisotna obrt solinarstva, več o tem si preberite na: http://bit.ly/2say6s5 .
Timijan
Več o mlinarski obrti na: http://bit.ly/2say6s5
Vir:https://sl.wikipedia.org/wiki/Dragonja
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
