Predloka

Pod Črnim Kalom, v smeri proti Podpeči in Rakitovcu se na položnem slemenu nahaja nekaj raztresenih hiš. V zadnjem času so si tukaj krajani postavili nove, sodobne domove.

Zaselek se je razvil po drugi svetovni vojni. Leži pod kraškim robom na flišnem strmem pobočju hriba Pod steno, ki se spušča v dolino reke Rižane. V okolici so nasadi različnega sadnega drevja, njive in vinogradi. Domačini iz Predloke so bili od vedno uspešni vinogradniki in tudi dobri kletarji.

Kraj Loka se pojavi v pisnih virih leta 1067 (kot Lonca, Loca, Lonche). Omemba župnika v Predloki iz leta 1272, ki je moral plačevati papeške dajatve, je prva pisna omemba župnije. Župnija Predloka ima tisočletno zgodovino, lansko leto so praznovali 950. obletnico omembe kraja, verjetno pa je bila takrat že župnija Loka (Lonche), ki je pokrivala slovanski del južno od Trsta do Kubeda, segala pa celo v Brkine.

Med znamenitostmi je predloški kamniti zvonik, ki je najstarejši v Istri iz leta 1461. Veliko škodo je napravil nemški vojaški pohod 2. oktobra 1943, ko je pogorelo veliko istrskih vasi. Požgano je bilo predloško župnišče, zgrajeno pred 150 leti, v katerem je bila tudi šola in hranilnica.

Prenovljena cerkev, posvečena Janezu Krstniku, je iz 15. stol. Zgradil jo je mojster Benko leta 1461 s pomočjo mojstra Jakša iz Sočerge.  V cerkvi je bela kustodija z glagolskim napisom iz leta 1466, ki je tudi delo mojstra Benka.

Pod steno je več manjših kraških jam. Tu so odkrili številne ostanke iz prazgodovine. V okolici cerkve so v letih 1972-1984 arheologi odkopali in raziskali del antičnih naselbinskih ostankov ter staroslovansko grobišče iz 9. -11. stol. Na teh istih tleh so arheologi odkrili tudi temelje rimskega templja.

Predloka in druge okoliške vasi so bile znane tudi po

Trst se je namreč v 19. stol. zaradi vedno večje pristaniške dejavnosti naglo razvijal. Večina prebivalstva je stremela po boljšem zaslužku, zato se je odpravljala v Trst in si tam poiskala delo. Ena od dejavnosti podeželja je bila tudi peka kruha, ki je bila včasih dodatni ali celo edini vir dohodka. Na povečanje števila krušaric na podeželju Istre in Krasa je vplivalo vedno večje povpraševanje po tem kruhu tako v Trstu, obalnih mestih kot tudi v Hrvaški Istri. Vsaka vas je imela določeno število krušnih peči, v katere so krušarice nalagale vzhajano testo. Kjer je peklo kruh več krušaric hkrati, je vsaka svoj kruh označila z določeno oznako - zarezo.

Gibanje števila prebivalcev:

Leto      1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012  2021
Št. preb. 116   152  129    84     75    68      64     -     67      73

Viri:

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano