Portorož skladišči soli Monfort in Grando

Na izjemni lokaciji tik ob morju med Portorožem in Piranom skoraj dve stoletji stojita veličastni skladišči soli, ki pa že nekaj let ne služita več svojemu prvotnemu namenu. Tako kot Sečoveljske soline pomembno ohranjata spomin na solinarsko dejavnost.


Pred skladišči soli stoji monolit z belo čapljo kiparja Vladimirja Makuca. Stavbi sta enostavno oblikovani, a masivni in impozantni. Zanju so značilne 2,5 m debele stene in okoli 28 m dolgi nosilni tramovi, nad njimi pa še daljši leseni tramovi iz enega kosa, najdaljši v Sloveniji. Sem so solinarji po koncu solinarske sezone pripeljali letni pridelek iz lastnih hišnih skladišč v solinah. Danes Monfort služi kot razstavni prostor, kjer si obiskovalci lahko ogledajo zbirki Pomorskega muzeja »Tradicionalno ladjedelništvo« in »Razvoj vodnih športov«, in kot galerija, kjer se vrstijo številne razstave del sodobne umetnosti.
In od kod ime Monfort? Monfort je bil Maurizio Manfroni Nobile Monfort, ki je leta 1832 postal finančni pomočnik v Trstu, za tem pa je napredoval. Bonin domneva, da je obnovil skladišče in je to zaradi zaslug prevzelo njegovo ime.

Arhitektura
Solni skladišči Magazen Grando in Monfort sta vsekakor izjemna arhitekturna objekta, ki sta po številnih značilnostih edinstvena v državi, že dolgo pa sta v žalostnem stanju. Že tako velikega lesenega ostrešja in povsem ohranjenih tramov tovrstnih dimenzij ne premore nobena stavba v Sloveniji.

Načrte za skladišči Monfort in Magazen Grando, ki je bliže Portorožu, so naredili Francozi, ko je bil Piran pod njihovo oblastjo. A zgradili so ju Avstrijci, ki so prišli za Napoleonovo vladavino. Monfort je tako začel služiti svojemu namenu leta 1825, Grando pa leta 1838. Sta enkratna arhitekturna in tehnološka spomenika ter sta bila že pred 30 leti razglašena za arhitekturni spomenik.

Monfort, ki je dolg 156 metrov in širok 19, sestavlja pet skladiščnih prostorov in v enem, ki je bil med vojno porušen, je danes trgovina. Večji Grando ima dimenzije 186 x 29 metrov, sestavljajo pa ga trije prostori.

Stavbi se začenjata v morskem dnu, kamor so najprej zabili številne lesene pilote, nato zgradili velike stopničaste temelje, na katerih slonijo mogočni kamniti zidovi, za katere so kamne rezali v enem o bližnjih kamnolomov. Pri tleh so stene debele 2,5 metra in pod kotom (nekoliko nagnjene navznoter) segajo 11 metrov visoko. Pri vrhu so stene le še poldrugi meter debele. Opisana arhitekturna zasnova je bila logična, saj so morale stene prenašati tudi močne sile bočnega pritiska solnega tovora.

Gradili so ju nadvse trdno, saj sta bila do stropa napolnjena s soljo, tako da so stene morale zdržati tudi silo teže soli. Zaradi soli so zidove znotraj obložili z deskami, velika posebnost pa je ostrešje obeh objektov. Je še prvotno in ga sestavljajo tudi 28 metrov dolgi tramovi. Ti naj bi bili po nekaterih virih najdaljši leseni tramovi iz enega kosa na kaki stavbi pri nas. Čeprav so stari že skoraj dvesto let, so povsem zdravi in strokovnjaki pravijo, da bodo držali streho vsaj še tisoč let. Prepojeni so namreč s soljo. Pomemben del kompleksa je še pomol, ob katerem so pristajale ladje s soljo, in pozneje na njem postavljeno dvigalo s tekočim trakom za raztovarjanje soli.

Najdaljši leseni tramovi
Občudovanja vredni so iz kamna in opeke grajeni stebri, na katerih slonijo približno 28 metrov dolgi nosilni tramovi (grede), nad njimi pa še daljši tramovi v trikotnih vešalih. To so najdaljši leseni tramovi iz enega kosa, ki jih premore katera stavba v državi. Čeprav so stari kakih 200 let in se zdijo načeti, so v resnici povsem zdravi, saj so prepojeni s soljo in bodo trajali še vsaj tisoč let, pravijo strokovnjaki.

Sol je bila namreč tukaj naložena do ostrešja. Z ladij so jo tovorili tako, da so na strehi odpirali odprtine in jo z vrha sipali na visoke kupe. Statično sta torej v osnovi

utrjeni stavbi, verjetno pa bi potrebovali še kakšno okrepitev in obnovo. S soljo prepojeni škarniki so varni pred škodljivci. Notranje stene so v tistemu delu, kjer so hranili jedilno sol, prav tako obdane s slanimi deskami.

Na najvišji del lesenega ostrešja so pred nekaj desetletji čez vso dolžino Granda obesili težko nosilno konstrukcijo tekočega traku. Odstranili so stare opečnate strešnike in namestili lahke, a tudi nevarne azbestne salonitke, ki so eden večjih problemov obeh stavb.

Status in pomen

 Skladišče Monfort in vzhodno ležeče skladišče Grando imata velik pomen z zgodovinskega in znanstvenega (razvojno- -tehničnega) vidika, saj predstavljata zgodnjo industrijsko dediščino. Gre za skladišča soli velikih dimenzij s specifično gradnjo, ki je bila potrebna zaradi funkcionalnosti. Njuna impozantna gradnja je bil že v času postavitve velik tehnični dosežek. Dodatno sta sama oblika in postavitev podvrženi funkciji skladiščenja razdrobljenega tovora (soli) v velikih količinah. Oba objekta sta že od izgradnje dalje s svojo monumentalnostjo zaznamovala obalni prostor in sooblikovala kulturno krajino med kopnim in morjem. Monfort se ponaša tudi z nekaterimi estetskimi elementi (niše, trikotni strešni zaključki napis, strešni venec).

Skladišči soli sta pomemben del sklopa Sečoveljskih solin. Od vseh nekdanjih solin v Tržaškem zalivu so ohranjene in v uporabi le Piranske (Sečoveljske). Med vsemi skladišči pa sta do nedavnega prvotnemu namenu služila le Monfort in Grando. Kot taka ostajata dragocena pričevalca o nekdanjem tradicionalnem gospodarstvu. S svojo monumentalnostjo sta simbol solinarske dejavnosti, ki je bila dolga leta pomemben sestavni del življenja in dela Pirančanov ter predstavlja pomemben del identitete lokalnega prebivalstva. Solinarstvo je bilo za Piran poleg ribolova in poljedelstva najpomembnejša gospodarska panoga. Z njim so povezane številne šege in običaji.

Grda račka
Stavbi sta na videz grda račka, ko pa bi odstranili salonitke, odbili siv omet s sten, speskali kamnito strukturo in restavrirali manjkajoče kamnite dele, poskrbeli za nov tlak okoli in v njiju, bi zasijala dva na novo zbrušena diamanta.

Sicer pa na neizkoriščen potencial skladišč že nekaj let opozarja kar nekaj srečanj in odmevnih portoroških prireditev prav v skladiščih. Omenimo naj oglaševalski festival Zlati boben, filmski festival, Elanovi Karibsko doživetje in Gusarsko dogodivščino ali pa na primer množično poročno slavje hčere arhitekta Borisa Podrecce. »Udeleženci, predvsem tisti iz tujine, so navdušeni nad staro mojstrsko arhitekturo, velikostjo prostorov in predvsem nad dobrim počutjem oziroma pozitivno energijo, ki jo čutijo tu,« pravi Marko Križnik iz agencije Promo, ki je med prvimi odkril za prireditve skriti potencial skladišč. Zadnja leta z njihovo pomočjo Elan tam svetovnim partnerjem predstavlja svoje navtične in smučarske novosti ter ne nazadnje so lani pripravili Slovensko turistično borzo (zbralo se je kar 109 tujih turističnih agencij) in zaključek nadvse odmevnega oktobrskega smučanja na Bernardinu.

Gostje se ne morejo nagledati stare arhitekturne mojstrovine in dimenzij, ki jih skriva malo »pristanišče rož«.


Viri:
http://www.portoroz.si/si/dozivetja/kulturne-znamenitosti/skladisci-soli-monfort-in-magazen-grando
http://www.delo.si/druzba/panorama/monfort-in-grando-ndash-dragulja-ki-isceta-idejo.html
http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/iskanje-nove-soli-za-piranski-skladisci
http://www.primorske.si/Novice/Istra/Piran-je-imel-pod--Avstro-Ogrsko---70-skladisc-sol

https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/vs_clanki_51_web.pdf

Podrobnosti poti:

No. of Adults ():
No. of Childrens ():
No. of Senior Citizens ():

Ponastavi

Podrobnosti poti:

No. of Adults ():
No. of Childrens ():
No. of Senior Citizens ():

Google zemljevid

Cena celotne poti:

Skupna razdalja:

Podpirajo nas