Poletiči

Poletiči so gručast zaselek nad povirjem reke Dragonje. Na zahodni strani Poletičev je tesna grapa, kjer izvira potok Štulovca (eden od izvirov Dragonje), kamor so nekdaj v suši hodili po vodo. V bližini sta še dva zaselka: Beli kamen in Galantiči. Okolica je lepo obdelana z njivami in vinogradi.

V Poletiče se pripeljemo iz dveh smeri: Iz Gračišča do križišča pri Belem Kamnu, tam levo in na prvem odcepu desno; ali iz Kopra na Sv. Anton, Dvore, Beli Kamen...
V okolici Poletičev je več pučev (lokev, kalov), kjer so svoje dni napajali živino. Živinoreja je danes v nazadovanju in puči nimajo več življenjsko pomembne vloge kot nekoč. Kljub temu so domačini en puč na novo uredili, poglobili njegovo dno in je zato zdaj, v novi podobi, res vreden ogleda.
V vasi je tudi vodnjak, pokrit z zidano streho. Do pred nekaj časa so vodo vlekli še na vrv, zdaj pa je v vodnjaku vgrajena ročna črpalka, ki omogoča lažji zajem vode.
Vas se nahaja na nadmorski višini 350 m, na izrazito odprtem kraju in je tako preko celega leta deležna obilnih sončnih žarkov. Tudi tu se vas prenavlja in modernizira. V okolici Poletičev raste veliko brinja.

Odlomek iz potopisa "Po dolini Dragonje do Škrlin, Koštabone in Pomjana". (Darko Butinar in Branko Bratož - Ježek):

"Pred Poletiči se nam ponuja lep razgled. Na jugo-zahodu zaobjamemo zgornji del Dragonje, čigar levi in desni breg sta porasla z nizkim gozdom in grmovjem. Zgoraj rastje polagoma preneha in med vinogradi se pokažejo številne istrske vasi: na desni so Popetre, precej dlje so še Trsek in Truške; na levi uzremo Butare, Trebeše, Koromače in Topolovec. Iz Poletičev se lepo vidi kako razčlenjena in razgibana je istrska pokrajina!

Steza se pod Poletiči razširi v kolovoz, ki se vijuga navzdol. Po njem so domačini iz Gračišča vozili žito v mlin pod Trsekom. Po 15 min. sestopa pridemo do potoka Štulovca (eden

izmed treh potokov, iz katerih nastane Dragonja), ga prečkamo in se po njegovem desnem bregu spustimo v že dokaj široko dolino reke Dragonje, kjer so domačini imeli senožeti in njive. Sedaj so opuščene, poraščajo jih visoka in gosta trava ter grmovje, nas pa odslej spremlja živahno žuborenje reke..."

Gibanje števila prebivalcev:

Leto	1869	1900	1931	1961	1971	1981	1991	2001	2011	2021
Št. preb.	92	121	78	73	60	60	67	?	77	81

Viri:

Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS

http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

znak projekta EKRP

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

No. of Adults ():	No. of Adults ():
No. of Childrens ():	No. of Childrens ():
No. of Senior Citizens ():	No. of Senior Citizens ():

No. of Adults ():	No. of Adults ():
No. of Childrens ():	No. of Childrens ():
No. of Senior Citizens ():	No. of Senior Citizens ():

Poletiči

Podrobnosti poti:

Podrobnosti poti:

Google zemljevid

Cena celotne poti:

Skupna razdalja:

Podpirajo nas