Podpeč cerkev sv. Helene

Podružna cerkev sv. Helene leži pod vasjo na plazovitem flišnem terenu, zato je bila ob gradnji železniške proge (1966) močno poškodovana. Njen osrednji del je častitljive starosti: na stenah ladje so odkrili freske iz konca 15. stoletja Na planoti je prostor le za cerkev in ozek pas pokopališča, kajti pod cerkvijo se teren strmo spušča proti dolini Rižane. Iz časa nastanka cerkve sta se ohranila gotski prezbiterij in gotsko okno v ladji. V okno na prezbiteriju je na zunanjščini vklesana letnica 1640, cerkev pa je bila barokizirana leta 1706, kot je razvidno iz vklesane letnice na stranskem portalu.

Ladja je bila podaljšana leta 1903, ko je dobila tudi nov glavni portal. Starega z letnico 1706 so takrat vzidali v podaljšani del njene severne stene. Med vsem doslej opisanimi portali iz delavnice Felicijanov je podpeški edini ločni. Rodiški delavnici ga lahko pripišemo predvsem zaradi okrasja, med katerim naj omenimo niza lilijastih križcev in vazi z rožami, pa tudi zaradi sivega školjčnega apnenca, iz katerega je slesan.

 Cerkev nima zvonika in zvon, ki ga je leta 1921 vlil Francesco Broili v italijanskem Vidmu, visi kar na lesenem ogrodju pred cerkvijo. Enoladijsko cerkev zaključuje triosminsko oblikovan prezbiterij s kasneje prizidano zakristijo. V osi je vhodni portal, nad njim pa je okrogla svetlobna lina. Ob vhodu sta v fasado sekundarno vzidana gotska reliefa s podobama sv. Helene in cesarja Konstantina.

 
        Slika: Reliefna podoba sv. Helene                                

Ladjo pokriva raven strop, slavolok med ladjo in prezbiterijem pa je polkrožno oblikovan in ga poudarjata na straneh pilastrska kapitela. Gotski prezbiterij je zvezdnorebrasto obokan. V severno steno je vzidana gotska kustodija, ki jo krasi beneškogotska geometrijska dekoracija. V prezbiteriju je danes le še oltarna miza, saj so

oltarno opremo in freske odstranili leta 1966, ko so začeli pod vasjo graditi železniško progo in je cerkev zaradi plazovitega terena začela polzeti. V cerkvi sta bila glavni oltar v prezbiteriju in dva stranska v ladji. Najkvalitetnejši fragmenti fresk – Marija z Jezusom in Križani z Janezom Krstnikom in Marijo, ki predstavljajo umetnostni vrhunec delavnice Janeza iz Kastva – so bili na stranskih stenah ladje. Freske je leta 1949 odkril dr. Branko Fučić in na njih prebral letnico nastanka 1489. Fragmentarno ohranjene freske so leta 1966 ob gradnji železnice sneli in jih razstavili v koprskem Pokrajinskem muzeju in Narodni galeriji v Ljubljani, oba fragmenta pa od leta 1998 znova krasita ladjo podpeške cerkve. V letih 1966 do 1968 so odkrili tudi kamnit gotski ciborij s kovinskimi vratci ter sledove starejših poslikav v ladji.

 
    Slika: Detajl freske                                                   

Besedilo: Salvator Žitko Foto: 1, 2, 4 - Mestna občina Koper / Comune città di Capodistria 3 - Ubald Trnkoczy Dizajn / Design: Sanja Hrs

  

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).

Viri:

https://visitkoper.si/znamenitosti/podpec/

Po poteh mojstrov Felicijanov iz Rodika na razkrižju treh svetov : Brkinov, Krasa in Istre - B. Premrl. - Sežana : Kulturno društvo Vilenica, 2005 http://www.rescen.si/upload/Clanki_2005/1181205659.pdf