Planjave

Pobočje pod Pučami, ki se začenja strmo spuščati proti Dragonji, si v Planjavah vzame kratek premor. Planjave ležijo kakih 80 m pod Pučami in do njih vodi ozka asfaltirana cesta.

Planjave se nahajajo med koštabonskim (vzhodno) in (zahodno) krkavškim ozemljem. Ob robovih ceste se bohoti bujno rastlinje, ki prekriva celotno, nekdaj skrbno obdelano okolico Planjav. Mnogi neizkušeni popotniki, ki so namenjeni v Dragonjo, se nehote znajdejo v Planjavah, ker izberejo lažjo in lepšo pot.

Kjer se križata stara in nova cesta Dragonja-Puče, se nam Planjave prikažejo tako ...

Preden pridemo v Planjave, nasproti oljčnika, je desno, sedaj izsušeni kal, mimo katerega je potekala stara cesta v Pribce. Takoj izza ovinka se nam pogled ustavi na prvih hišah Planjav z velikim gospodarskim poslopjem iz sivega istrskega kamna.

Cesta zavije med vaškimi hišami najprej mimo lične, na novo urejene hiše s tamarisko, malo naprej pa lahko že občudujemo staro istrsko stavbarstvo, ki vedno preseneča s svojo preprostostjo in domiselnostjo. Skoraj vsaka hiša ima svoje dvorišče, nekatera so odprta, druga pa zaprta z visokim zidom. Po vasi naletimo na različne arhitekturne posebnosti, pri katerih prednjačijo čudoviti baladurji. V centru vasi je veliko hiš, v katerih poteka prenova. Veliko pa je tudi takih, ki jih prenova še čaka. Nekatere hiše in zidove prekriva bršljan. Lep primer je stara domačija, ki sta si jo pred leti razdelila dva brata. Danes, ko imata obe polovici nove lastnike, se hiši različno obnavljata in tako se nam kažeta stara in nova podoba domačije. Samo čez cesto, pa imamo še staro narušeno hišo z baladurjem.

Da bi stari gospodarji ohranili kar največ obdelovalnih površin, so gradili strnjene nize hiš na terasah. Mimo enega takih nizov se stekata dve poti v središče vasi. Po poti mimo slikovitega oreha pelje pot do zajetja Ropača, kjer so se vaščani in ljudje iz okolice oskrbovali s pitno vodo. Druga cesta pa vodi pod nizom hiš ter nas odpelje v sadovnjake in vrtove. Konec vasi se zaključi s čudovito obnovljeno istrsko hišo, ob kateri se pogled kar ustavi. Od nje naprej, pa se vije makadamska pot, ki popotnika pripelje do ostankov Nemčevega mlina, tik nad dolino reke Dragonje.

Kmetije so pridelovale od vina, oljk, do krompirja, žita, koruze kot tudi zgodnje zelenjave. Stari viri omenjajo, da se je tod pobiral tudi kostanj in sekal les za kurjavo. Iz teh krajev je bilo cenjeno vino in še posebej oljke. Za obdelavo zemlje so uporabljali volovsko vprego, v kateri ni manjkal beli istrski vol. Pridelovali so tudi mleko in ženske so bile znane trgovke, saj so kupovale po hrvaški Istri jajca in mleko, kar so naprej prodajale po obalnih mestih. Pridelke so vozili v Koper na ladjice in te so jih prepeljale v Trst. Tudi kasneje so tukajšnji ljudje iskali delo v tržaški okolici. Po pripovedovanju, je vas premogla kar dve gostilni. Pred štiridesetimi leti je tukaj deloval eden

Upravno so Planjave od nekdaj spadale pod Puče in so z njimi tesno povezane. V preteklosti je h koštabonski komuneli spadala tudi planjavska zemlja. Planjave pa so skupaj s Pučami volile predstavnika v koštabonsko komuno. Do prihoda Francozov so vse tri vasi v komuneli bile fevd družine Verzi iz Kopra.

Otroci so do četrtega razreda šolo obiskovali v Pučah, za višje razrede pa so se morali peljati v Šmarje, kjer so se srečevali z otroki iz vseh šmarskih vasi in zaselkov. Iz Planjav prihaja gospod Hermenegild Gildo Baruca, sošolec pesnika Berta Pribca, ki je napisal knjigo Domoljubje v blišču in temi. Knjiga je izšla leta 1997, govori pa o medvojnem času.

Nekoč so v zgornjem delu Planjav prevladovali predvsem priimki Nemac, čeprav si niso bili vsi v sorodu. V spodnjem delu vasi pa so bili še priimki Jerman, Baruca, Pribac in Gregorič. Tudi Planjave so plačale svoj težki davek modernim časom, saj je večina mladih odšla po boljše življenje v mesta. Tam so sicer dobili službe in delo, pa tudi šole za nadebudne otroke so bile bližje. Medtem pa so v vasi nastajali vse težji pogoji za kmetovanje, prebivalci so se starali, zahteve države in njene birokracije pa so bile vse večje. Stari ljudje niso več zmogli in z njihovo biološko uro se je starala tudi vas.

To področje je zelo primerno za gojenje oljk. V okolici Planjav so večji oljčniki, ki so skrbno urejeni in se vse bolj širijo. V času po vojni je zadruga poskušala z govedorejo in v ta namen dala zgraditi stavbo na začetku vasi, vendar se to ni obneslo. Vodovod je prišel najprej v Planjave in šele nato v Pribce, električno napeljavo pa so dobili skupaj s Pučami leta 1958.

Danes iščejo ljudje tukaj predvsem naravo in mir. Stare hiše se preurejajo in pohvalno je, da se drže starega stavbenega izročila. Oljkarstvo, ki postaja vse pomembnejša panoga v Istri, pa tudi počasi vleče v Planjave nove ljudi. V vasi živi okoli dvajset ljudi in nekateri si prizadevajo, da bi se tukaj namestili za stalno.

Viri:

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano