Pisana sled istrskih fresk

Da bi bolje razumeli srednjeveške freske, je potrebna priprava:

naučiti se nekaj o zgodovini Istre, osvojiti osnovno izrazoslovje umetnostne zgodovine in osnove ikonografije ter spoznati tehnologijo izdelave stenskih slikarij.

Srednji vek je dolgo obdobje, ki v različnih krajih traja različno dolgo. Ohranjene istrske stenske slike so nastajale v časovnem obdobju od 9. do 16. stoletja. V 16. stoletju je bila dokončno določena meja med habsburškimi in beneškimi posestmi v Istri, do takrat pa je bil politični zemljevid Istre zelo pisan. Razen Benetk in Avstrije so na tem področju vladali še Oglejska patriarhija, Goriški grofje, Devinski gospodje in ostali manjši fevdalci, katerim so v zakup, poleg omenjenih vladarjev, dajali posesti škofje petih zgodovinskih škofij: poreške, puljske, tržaške, koprske in pičanske. Le-ti so glavni naročniki umetnin v srednjem veku. Umetniška dela pa so preko bratovščin (tedanjih

Iz teme srednjeveške anonimnosti se je z imenom prvi pojavil Ognobenus Trivisanus, ki je poslikal cerkev sv. Vincenca v Savičenti. Okoli sto let kasneje so se mu pridružili Albert iz Konstanza, Vincenc in Janez iz Kastva, Anton iz Padove, Klerigin iz Kopra, Blaž Dubrovčanin, Dominik iz Vidma in Orlando iz Benetk. Njihovo poreklo odraža pisanost umetniške produkcije istrskega srednjega veka.

Stenske slike se običajno nahajajo v notranjosti cerkve, medtem ko so zunanji prostori v srednjeveški Istri bolj poredkoma poslikani. V srednjem veku sta bila na zunanjih fasadah pogosto upodobljena Marija zaščitnica in Sv. Krištof, oba zaščitnika pred nenadno smrtjo. V Istri je takšna upodobitev Marije ohranjena samo na pročelju cerkve sv. Marije od Lakuča.

Več o istrskih freskah v tej izjemni monografiji.

Vir:

http://revitas.org/sl/turisticni-itinerarji/freske/