Piransko obzidje

Najstarejše mestno jedro je bilo obzidano najbrž že v 7. stoletju; razdeljeno je bilo na četrti, ki so se imenovale po mestnih vratih: Miljska, Stolna, Osrednja in Poljska. Obzidje se je z razvojem mesta premikalo proti jugovzhodu in sproti vključevalo nove četrti, ki so nastajale zunaj njega. Del obzidja, ki je obdajal najstarejši del mesta na področju rta (prvo obzidje), se v svojem poteku ni spreminjal, treba ga je bilo le večkrat temeljito obnoviti.

V končni fazi širitve, v začetku 16. stoletja, je t. i. tretje obzidje zaobjelo celoten polotok. V vmesnem času je nastalo t. i. drugo obzidje, ki je vključevalo tudi četrt Marčano. Njegov ostanek so ohranjena prva Rašporska vrata. Največji del ohranjenega obzidja, ki sodi v čas z začetka 15. do sredine 16. stoletja, je postal sestavni del srednjeveške mestne strukture. Izjemno zgodovinsko vrednost ima njegov najobsežnejši ohranjeni ostanek na pobočju Mogorona, s katerim se zgodovinsko mestno jedro zaključuje.

Obzidje, ki je bilo dokončno zgrajeno v letih 1470–1534, je imelo osem obrambnih stolpov. Zunanja stran obzidja kaže tipično obrambno zasnovo z rahlo poševnim nagibom. Odlikuje ga tudi izjemna višina. Pred nekaj leti so bili obnovljeni posamezni deli stolpov in povezovalna stopnišča, tako da je dostop mogoč tudi za obiskovalce.

Obzidje je nastajalo postopno, večji del pa prav takrat, ko se je zaradi uporabe smodnika spremenil način bojevanja, kar je zahtevalo nov način mestne obrambe. Po oblikah se je mestno obzidje prilagajalo srednjeveškemu načinu vojskovanja. Do danes se je ohranilo sedem mestnih vrat, nekdanjih vhodov skozi obzidje v mesto.

Prva Rašporska vrata v gotskem slogu so bila zgrajena v sklopu mestnega obzidja. Do njih

Druga Rašporska vrata (tudi v Rozmanovi ulici) so bila zgrajena leta 1470. Z njimi se zaključuje strnjen del tretjega obzidja s sedmimi stolpi, ki imajo značilno zašiljen lok in še vidne kamnite tečaje vrat.

Mestna vrata Marčana so bila zgrajena leta 1534. Vodijo v današnjo Ulico svobode. Grajena so v renesančnem slogu in tvorijo del tretjega obzidja.

Miljska vrata iz 13. stoletja so med najstarejšimi ohranjenimi vrati v mestu. Ime so dobila po stari Miljski ulici v mestni četrti Punta, ki je vodila proti morju.

Dolfinova vrata (Savudrijska ulica) so najlepša ohranjena gotska vrata v mestu. Zgrajena so bila leta 1483, postaviti pa jih je dal takratni župan Dolfin. Spoznamo jih po značilnem grbu s tremi delfini. So tudi edina vrata v mestu, ki so obdržala izvirno obliko – preprosto formo šilastega gotskega loka.

Poljska vrata so verjetno iz 15. stoletja. Ob njih je nekoč stala cerkvica ali kapela sv. Jakoba, ki je bila povezana z Ložo in z nekdanjo Mestno hišo.

Baročna vrata sv. Jurija so zlita s Sodno palačo, zato jih marsikateri popotnik ne dojema kot samostojen objekt, pač pa kot del palače. Obnovljena so bila leta 1660.

Leta 1991 se je mesto Piran pridružilo mednarodnemu združenju Prijateljski krog obzidnih mest s sedežem v angleškem mestu Tenbyju. Združenje ima prek 130 članic, ki se vsako leto zberejo na posvetu in izmenjajo izkušnje. Leta 1998 je bilo srečanje županov obzidnih mest v občini Piran.

Vir:

http://www.portoroz.si/si/dozivetja/kulturne-znamenitosti/obzidje