Piran židovski trg
Je očem skrit. Imenujejo ga tudi Židovski kare in je sestavljen iz treh atrijev. Trg je nastal v 16. stoletju, kot posledica za takratne razmere običajne getoizacije židov. V novejšem času so ga prav tako zaprli, toda iz drugačnih razlogov.
Trg je tudi danes zavarovan z vrati, ki so čez dan odklenjena in si ga je možno ogledati. Skriva se v blodnjaku ozkih uličic ob Trgu 1. maja, potem ko je bil desetletja zaprt za javnost.
Veliko več pa v članku na tej povezavi.
Piran razodel novo skrivnost
Srednjeveški Piran je leta 2012 poleti razkril še eno zgodovinsko in manj znano posebnost – Židovski kare oziroma Židovski trg, ki je po beneškem vzoru tamkajšnjega Ghetta (od tod tudi izraz za geto) nastal v 16. stoletju. Kare, ki ga v notranjosti sestavljajo trije povezani atriji, je bil z okoliškimi stavbami temeljito preurejen leta 1988 in takrat tudi arheološko obdelan ter obogaten s prispevkom akademskega kiparja Janeza Lenassija.
Nato je bil še pred kakšnim desetletjem kar nekam sramežljivo odprt za javnost. Ker je zaradi skritosti postal tarča grafitarjev, nočno zbirališče glasnih marginalnih skupin in celo priložnostno stranišče, kar je tamkajšnje stanovalce seveda motilo, so z železnimi vrati zaklenili vse tri ozke in tudi sicer skoraj neopazne dostope vanj.
Judje iz Španije
Eden od treh atrijev je imel nekoč vkopan velik podzemni vodnjak, v katerega se je tako kot na mestni vodnjak na bližnjem Trgu 1. maja z okoliških streh stekala deževnica. Na njegov kamniti osmerokotni del danes na tleh spominjajo večja obdelana
osmerokotna plošča iz belega kamna in štiri prav tolikokotne manjše plošče z luknjicami, skozi katere se je v vodnjak zbirala voda. Vse so delo Janeza Lenassija, ki je poskrbel tudi za kamnito obdelavo prehoda med dvema atrijema. Severovzhodno stran trga zapira cerkev sv. Štefana. Po nekaterih virih je nastala iz sinagoge in na njenem podstrešju naj bi bil shranjen del opreme te nekdanje judovske molilnice, ki pa je v zadnjih letih italijanske vladavine izginil. Omenimo še slikovita notranja pročelja hiš okoli trga, od katerih ima ena okna od pritličja navzgor v različni slogih – od gotskega do renesančnega.
Čeprav je o kareju znanega še vse premalo, se ve, da je prihod Judov v Piran povezan z njihovim izgonom iz Španije leta 1492. Kot navaja publicist Ludvik Mrzel, so jih piranski župani vabili, da bi poživili slabokrvno trgovino mesta, še zlasti pa s krediti razgibali denarni obtok. Podobno kot v Benetkah so se verjetno tudi tu ukvarjali s trgovino in celo z medicino, saj so znali brati v arabščini. Kot kaže, so jim po beneškem vzoru v Piranu v začetku 16. stoletja omejili svobodo gibanja in jih naselili v geto – v Židovski kare. Zato ima ta tri skoraj neopazne ozke dostope, ki jih je bilo moč zapreti. Za Judi v Piranu se izgubi vsaka sled ob koncu 18. stoletja. Po nekaterih virih so pod nadzorom domačih mentorjev spremenili vero, prevzeli piranske priimke in se asimilirali.
Viri:
Mužič Janez. Piran razodel novo skrivnost. Slovenske novice, 07.09.2012
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7YG2Z5L/e5e34735-97f9-4c93-b304-b720ddca791a/PDF
http://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/piran-razodel-novo-skrivnost
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
