Piran Tartinijeva hiša
Stavba spada med najstarejše hiše v tržnem stavbnem plašču. V njej je bil rojen Giuseppe Tartini. Nazadnje je bila prenovljena v letih 1985–1991; med prenovitvenimi deli so v njej odkrili zanimive stenske poslikave.
Tatinijeva hiša je arhitekturni in umetnostnozgodovinski spomenik z bogato stavbno zgodovino od 14. do 19. stoletja. Mestne listine iz leta 1384 jo omenjajo kot gotsko stavbo »Casa Pizagrua«. V 16. stoletju sta bili na tem mestu dve gotski hiši, ki pa sta ob predelavi proti koncu 17. stoletja združeni v enotno baročno palačo. Ob baročni predelavi je bilo enotno obdelano prvo nadstropje s štukaturno ornamentiko. Okoli leta 1870 so večji del notranjščine ponovno predelali in poslikali. Hiša je bila dozidana in dvignjena za eno etažo, v stavbno maso so vključili tudi cisterno ter preoblikovali zunanjščino tako, da se je z glavno fasado obrnila proti pristanišču. Palača je s tem dobila podobo, ki jo kaže še danes.
Grafične predloge za reprezentančno poslikavo poslikavo najkvalitetnejših prostorov s scenografsko in fantastično motiviko arhitekturnih prizorov so delo beneškega arhitekta ter slikarja Pietra Gasparija (1720 - 1785). Rojstna hiša G. Tartinija z ohranjenimi notranjimi obdelavami dokumentira visoko kvalitetno raven meščanske arhitekture, kulturno razgledanost njenih naročnikov ter njihovo vpetost v beneški kulturni krog in preko njega povezanost s sočasnim najkvalitetnejšim dogajanjem v Evropi.
V hiši je sedež Skupnosti Italijanov in je namenjena kulturnim prireditvam, razstavam in različnim umetniškim delavnicam. V prvem nadstropju je urejena Tartinijeva spominska soba s predmeti, ki jih je umetnik zapustil družini Tartini.
Nova podoba Tartinijeve spominske sobe v Piranu
8. april 2014 ob 21:15,
zadnji poseg: 8. april 2014 ob 22:11
Piran - MMC RTV SLO/STA
Spominska soba slavnega virtuoza Giuseppeja Tartinija v Piranu je dobila novo podobo. Tehnične izboljšave, muzejsko gradivo, obogateno s slikami vile Tartini, restavrirana škatla za violino in mavčni kip - to je le nekaj novosti, ki bodo obiskovalcem še bolj pričarale življenje velikega violinista.
Spominska soba slavnega violinista, tudi glasbenega teoretika in pedagoga, se nahaja v prvem nadstropju Tartinijeve rojstne hiše v Piranu. Med najzanimivejše eksponate, ki so razstavljeni v spominski sobi, sodijo mojstrova violina, posmrtna maska, črtalnik in bakrorez z
upodobitvijo njegovih sanj, na ogled pa so tudi številni Tartinijevi osebni predmeti, upodobitve, rokopisi in znanstvena dela.
V sklopu obnove, pri kateri sta sodelovala Pomorski muzej Sergej Mašera in Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran, ki ima sedež v Tartinijevi hiši, so sobo prebarvali, muzejski eksponati, ki so bili doslej pribiti na steno, pa zdaj visijo s stropa na vrveh, kar je, kot je povedala kustosinja Duška Žitko, bolje tako z ohranitvenega in restavratorskega vidika. Muzejsko gradivo, ki so mu dodali slike vile Tartini ter reprodukcijo njegovega portreta, je opremljeno tudi z LCD-zasloni in zasloni na dotik.
Novo mesto v spominski sobi je dobila tudi Tartinijeva posmrtna maska, ki je po besedah Žitkove "presunljiv in edini mojstrov relevanten portret". Maska je razstavljena v sobni niši, v sobi pa sta na ogled tudi restavrirana Tartinijeva škatla za violino in obnovljen mavčni kip.
Pismo z nasveti za igranje kmalu tudi v slovenskem prevodu
V spominski sobi je na ogled tudi Tartinijevo pismo učenki Maddaleni Lauri Lombardini, ki ga je slavni virtuoz napisal leta 1760. Pismo s Tartinijevimi nasveti za igranje violine, ki je bilo prvič objavljeno že leta 1770, odtlej pa večkrat ponatisnjeno in prevedeno v številne jezike, želijo izdati tudi v slovenskem prevodu.
Odpiralni čas
September–maj:
11.00–12.00 in 17.00–18.00
Junij–avgust:
9.00–12.00 in 18.00–21.00
Ponedeljek: zaprto
Giuseppe Tartini (1692-1770), po rodu iz Pirana, je bil eden največjih violinistov svoje dobe, izjemno priljubljen pa je bil tudi kot skladatelj in izviren glasbeni teoretik. Njegov opus med drugim obsega okoli 130 koncertov in več kot 170 sonat. Tartinijevo najslavnejše delo je Vražji trilček, ki naj bi mu ga po legendi v sanjah zaigral vrag, in velja za eno najbolj zahtevnih skladb za violino.
Viri:
http://www.portoroz.si/si/dozivetja/kulturne-znamenitosti/palace
http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/nova-podoba-tartinijeve-spominske-sobe-v-piranu/334165
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
