Piran cerkev sv. Roka
Prve dokumentirane podatke o cerkvi, ki je posvečena zavetniku okuženih, invalidov in zapornikov, najdemo v piranski oporoki iz leta 1557.
Posvečena je sv. Roku, ki je potem, ko je na svoji poti v Rim pomagal ljudem, ki so zboleli za kugo, tudi sam zbolel in postal priprošnjik pred kužnimi boleznimi.
Njena današnja podoba izhaja iz baročne predelave (verjetno v 17. stoletju). Na zadnji strani strehe na desni stoji manjši zvonik.
Da bi cerkev bolj osvetlili, je bilo leta 1649 odprto veliko okroglo okno na zadnjem delu. Enoladijski prostor s stropno štukaturno dekoracijo in centralno poslikavo ima apsidalni zaključek. V njem prevladuje marmorni oltar, ki ga je sredi 18. stoletja izdelal portogruarski kamnosek in kipar Giovanni Battista
Bettini. Na njem so trije leseni kipi, prvotno obdelani v barvi imitacije belega marmorja (Marija med sv. Rokom in sv. Sebastjanom), ki so verjetno delo beneškega rezbarja Micheleja Fanolija (ali Fanolli), ki je leta 1729 izdelal tudi procesijski kip zavetnika bratovščine. Nad oltarjem visi pozlačen baldahin, delo piranskega rezbarja Zarottija (konec 19. stoletja).
Omembe vreden je tudi ob vhodu stoječ kropilnik iz vrsarskega kamna, ki ga je bratovščina sv. Roka naročila leta 1662 (guverner društva Zuanne Venturin).
Streha in pročelje cerkve sv. Roka sta bila obnovljena v letu 2002, notranjost pa leta 2004.
Vir:
https://www.zupnija-piran.si/piranske-cerkve
https://www.portoroz.si/si/odkrij/piran/znamenitosti/4442-object-cerkev-sv-roka
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
