Piran cerkev sv. Petra

Spada med najstarejše piranske cerkve. Nastala naj bi iz zapuščine Bone (vdove Giovannija de Vitaleja) ob starem mandraču (današnjem Tartinijevem trgu) leta 1272, torej še pred izgradnjo beneške občinske palače izven tedanjega obzidja.

Zaradi slabega stanja romansko-gotske cerkvice so jo leta 1818 obnovili po načrtu ticinsko-tržaškega arhitekta Pietra Nobileja.
Klasicistično pročelje nad portalom s pravokotnim okvirjem in dvokrilnimi vrati iz masivnega orehovega lesa ter preklado z napisom krasi kamnit relief (avtor Antonio Bosa), ki predstavlja Jezusa, ki izroča ključ sv. Petru. Celotna kompozicija in fasada kažeta na akademsko čist klasicizem.

Notranjščino odlikuje redko ohranjena arhitekturna poslikava v secco tehniki z rastlinsko dekoracijo (verjetno s konca 19. st.) in bi jo lahko pripisali slikarju Ignaziju Calassiju, ki je takrat deloval v Piranu in je

Baročni oltar, ki je ob obnovi prišel iz Benetk, verjetno izvira iz neke opuščene cerkve. Krasi ga marmorni tabernakelj s konca 17. ali začetka 18. stoletja (pripisujejo ga Pietru Barattiju, Giovanniju Bonazzi in v zadnjem času tudi Alviseju Tagliapietri) ter leseni in pozlačeni baldahinast zaključek, ki ga nosita angela. Na predelnih nastavkih stojita lesena kipa sv. Petra in Pavla. Oltarna niša hrani sliko Brezmadežne s sv. Nežo.

Med obnovo strehe je bil v vencu najden romanski kamen s pletenino - tranzena, ki je bil predelan v žleb in je shranjen v Župnijskem muzeju pri cerkvi sv. Jurija.

Vir:
https://www.portoroz.si/si/odkrij/piran/znamenitosti/4470-object-cerkev-sv-petra
https://www.zupnija-piran.si/piranske-cerkve#petra