Piran cerkev sv. Frančiška

Ob minoritskem samostanu stoji cerkev sv. Frančiška. Pred njo se razprostira manjši trg, kjer je bilo nekdaj pokopališče. 

Manjši bratje minoriti so začeli graditi cerkev sv. Frančiška v Piranu leta 1301 in končali leta 1318, ko je bila tudi posvečena. To potrjuje napis na desni stani pročelja cerkve. V Piranu je bil takrat župan Mafeo Manolesso, ki je pomagal pri gradnji cerkve in samostana. Arhitekt gradnje bi naj bil po domnevah Jacopo da Pola.

Na vzhodni strani cerkve se dviga 30 m visok zvonik, desno od cerkvenega pročelja pa je glavni vhod v minoritski samostan.
Cerkev sv. Frančiška v Piranu se nam danes kaže v baročni podobi, kakršno je dobila v 18. in 19. stoletju, vendar se pod sedanjo preobleko še skriva
prvotna gotska stavba.

Ob restavriranju lesene prižnice v cerkvi se je pod obstoječo renesančno prižnico iz leta 1510 ohranila starejša lesena prižnica, ki je bila poslikana. Ohranile so se štiri lesene plošče s poslikavo. Stranski dve imata vazi z dedkoracijo jajčevcev, sprednji dve pa medaljon s sv. Frančiškom Asiškim in sv. Antonom Padovanskim. V letu 1613 je bila prižnica obnovljena, takrat so bile na poslikavo pritrjene štiri lesene reliefne plošče, ki ponazarjajo simbole evangelistsov, ki sodijo prav tako v stilno obdobje renesanse.

V njej je danes poleg glavnega (1787) še pet oltarjev. Najbogatejši pa tudi najlepši je oltar sv. Antona Padovanskega. Poseben čar daje celotnemu prostoru Carpaccieva renesančna edikula. Pod tlakom cerkve je 32 grobnic, med njimi tudi grobnica družine Tartini.

Cerkvene orgle imajo skoraj 500-letno zgodovino.

V cerkvi je veliko dragocenih slik znanih mojstrov, kot npr. Lazzarinija in raznih slikarjev beneških delavnic. V vojnem in povojnem času so bila nekatera dela prenesena v tujino ali v muzeje, med njimi tudi najdragocenejša Marija s svetniki, delo slikarja Vittora Carpaccia.

Za glavnim oltarjem je redovniški molitveni kor iz orehovega lesa iz

Samostanska cerkev je bila v celoti obnovljena v letih 1987-2001.

Današnja podoba notranjosti izhaja iz 17., zunanjost pa iz 19. stoletja. Levi vogal cerkvene ladje je okrašen v stilu kiparjev Lombardov; baldahin pred glavnim oltarjem z začetka 16. stoletja je bil v 18. stoletju odstranjen in v 19. stoletju znova postavljen na prvotno mesto.

Najpomembnejše likovno delo, Marija z vsemi svetniki, ki ga je naslikal Vittore Carpaccio leta 1518, je do leta 1940, ko je bilo odpeljano v Italijo, krasilo edikulo. Cerkev sv. Frančiška se ponaša s pravcato galerijo slik iz 17. in 18. stoletja. Najpomembnejše so Zadnja večerja, sliki papežev Aleksandra V. in Jurija II., Sv. Magdalena, Sv. J. Krstnik, Sv. Peter in Sv. Pavel ter Samarijanka ob vodnjaku.

Križni hodnik
Ob cerkvi sv. Frančiška stoji minoritski samostan z lepo oblikovanim notranjim dvoriščem, t. i. križnim hodnikom, ki predstavlja eno najlepših atrijskih arhitektur na Primorskem. Vanj vodi polkrožno zaključen portal z bogato obdelanima kamnitima stebroma, ki nosita arhitrav z napisom in grbi.

V celoti in v posameznostih velja za najkvalitetnejše kamnoseško delo s konca 17. stoletja v Piranu. Zaradi akustike in lepega prostora je križni hodnik že desetletja prizorišče Piranskih glasbenih večerov.

Pinakoteka
V pritličju samostana je od leta 1997 za javnost odprta pinakoteka, ki obsega zbirko štirinajstih kakovostnih likovnih del, v glavnem neznanih beneških avtorjev, ki so nekdaj krasila samostan in cerkev.

Pinakoteko si v poletnem času lahko ogledate vsak dan med 9. in 12. ter med 17. in 20. uro. Izven sezone je ogled mogoč po dogovoru.

Vir:
http://minoriti.rkc.si/minoriti-3/provincialni-minister/samostani/225-minoritski-samostan-sv-franciska-v-piranu
http://www.portoroz.si/si/dozivetja/kulturne-znamenitosti/cerkve/cerkev-sv-franciska

https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/034_1992_varstvo_spomenikov.pdf