Osp cerkev sv. Tomaža Apostola
Župna cerkev sv. Tomaža Apostola je bila zgrajena okoli leta 1600, kasneje pa predelana v poznobaročnem slogu.
Po vaškem izročilu in nekaterih pričevanjih naj bi prvotna cerkev sv. Tomaža stala pod vasjo v dolini »ob morju«, pozneje pa naj bi jo prenesli na sedanjo lokacijo. Domačini uporabljajo toponim »Pri stari cerkvi« za kraj, ki leži ob mostu čez sedanjo regulirano strugo Osapske reke ob poti med Ospom in Golim Brdom pod Tinjanom. Vsekakor lega zemljišča »Pri stari cerkvi« navaja na misel, da je nekoč prvotna cerkev stala na tistem mestu, poplave pa so jo tako poškodovale, da se je porušila in so novo cerkev, ki jo je ob svoji vizitaciji leta 1580 opisal veronski škof Agostino Valier, zgradili na sedanjem mestu. Dragocene podatke je o njej leta 1694 zapustil Pietro Rossetti in navedel, da je bilo ob cerkvi tudi pokopališče, ki pa so ga kasneje opustili. Še nadalje so umrle pokopavali pri cerkvi sv. Petra – Na fari pod Vinjanom sredi Osapske doline, kjer je bil prvotni sedež osapske župnije.
Župna cerkev sv. Tomaža je doživela največ sprememb in predelav v času župnikovanja Matije Brauharja (1852-1877) in Jožefa Bartla (1877-1885), saj so v tem času odstranili ruševine cerkve sv. Petra, obzidali šolski in
župnikov vrt ter pokopališče z novo kapelo in zgradili zvonik. V sami cerkvi so postavili velik kamnit kropilnik (1857) in orgle. Že prej pa so verjetno prenesli kipa sv. Petra in Pavla na glavni oltar ter oba najpomembnejša stranska oltarja iz stare cerkve sv. Petra. Na stranskem oltarju sv. Štefana je podoba Boga očeta s svetniki s signaturo G.V.P. MDLXXIII, morda delo slikarja Giorgia Vicentinija iz leta 1573. Na oltarju Blažene Device Marije je novejše delo Brezmadežna E. Germaniga iz leta 1889, morda pa so pri postavitvi obeh stranskih oltarjev uporabili tudi sestavne dele oltarjev sv. Uršule in sv. Luka iz stare župnijske cerkve.
Temeljito prenovo in preslikavo cerkve, ki jo je opravil koprski slikar Ermengildo de Troy, je zaključil leta 1923 župnik Franc Malalan (1920-1939). Zvonik oglejskega tipa (29,94 m), grajen iz kamenja domače stene nad vasjo, je zamenjal stari zvonik na preslico, vendar je ostal brez posvetila in letnice gradnje. Na vogalih venca zvonika stojijo štirje stebrički z glavicami, ki so ostanki rimskih izkopanin pri vasi na Grubeljcah. Dva taka stebrička, vendar brez krogel, sta tudi na spodnji strani vaškega vodnjaka »Ribnice« s tremi vodnimi pipami, na gornji strani pa je pil (znamenje, navadno v obliki stebra) z letnico 1894.
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
