Osapski grad

Ospska jama, imenovana tudi Grad, leži pri vasi Osp pod kraškim strmim pobočjem.

Nahaja se pod ogromno previsno steno s svojim skrivnostnim obzidjem in mogočno Osapsko reko. Prostorna vhodna vrata, 20 m visoka in 40 m široka, peljejo v rove kjer so na dnu značilna jezera oziroma vodne kotanje. Leta 1981 so člani Jamarskega društva Dimnice iz Kopra organizirali prve ekskurzije v to jamo. Je dragoceno najdišče s prazgodovinskimi, antičnimi in zgodnjesrednjeveškimi najdbami ter obrambnim zidom, ki pričajo, da so se tja ves čas pred sovražnimi vpadi zatekali prebivalci. V jami so našli ostanke zidane rimske grobnice, oljenke, novce ter fragmente steklene in keramične posode.

V času turških vpadov so votlino zaprli z zidom, morda kmalu zatem, ko so turki leta 1478 vas popolnoma opustošili. Do jamske utrdbe je iz vasi ob strugi Osapske reke vodila v skalovje vsekana ozka pot. Za jamskim zidom v notranjščini utrdb je bilo prostora za okoli sto ljudi, ki jim je vodni

Po opisu utrdbe iz leta 1606 je zanjo stalno skrbel en vojak, ki je varoval vino, olje in druga živila, ki so jih vaščani tam shranjevali. V votlini je bilo več kosov orožja, med tudi trije topovi. V nevarnosti so se v votlino lahko zatekli vsi vaščani Ospa z živino vred. Votlino so kot pribežališče zadnjič uporabili med drugo beneško - avstrijsko vojno, ko so leta 1615 vas oropali Uskoki.

Pozneje je jamska utrdba opustela. Del zapornega zidu se je najbrž kmalu sesul zaradi spodkopanih temeljev ob rečni strugi. V drugi polovici 20. stoletja se je del zidu sesul zaradi podora stene nad votlino. Sedaj sta ohranjena le stranska dela zidu, ki še segata več metrov visoko. Na ostankih zidovja so na notranji strani vidne odrnice. Ostanki okenskih in vratnih odprtin niso več ohranjeni.

Vir: Sapač, Igor (2014) Gradovi, utrdbe, dvorci vile v Slovenskem primorju in bližnji soseščini. Ljubljana: Viharnik