Močunigi

V zaselek Močunige pridemo po cesti, ki nas vodi mimo Hrvojev v Kučibreg in naprej v Istro. Danes moramo najprej prestopiti državno mejo, ter se po nekaj sto metrih po stranski cesti vrniti v Slovenijo - v Močunige.

Celo domačini ne pomnijo, toda v Franciscejskem katastru – pred polnimi dvesto leti - se je zaselek imenoval še Kocjančiči. To je zelo pogost priimek v okolici in je izvor tega imena naselja mogoče lažje razumeti. Od najbližje vasi Hrvoji so Močunigi oddaljeni približno dva kilometra. Mimo zaselka teče manjši potok z imenom Valica, ki se kmalu izlije v nekoliko večjo Malinsko. Na južni strani Močunigov se dviga hrib Sovinjak, ki je v zadnjem času povsem porasel z gozdom. Starejši okoliški prebivalci pravijo, da v teh krajih ni bilo nikoli toliko gozda kot danes. Čas je tudi v tem delu Istre počasi prerasel polja in senožete. Ko je zaselek še živel, so se njegovi številni prebivalci ukvarjali s kmetijstvom in gozdarstvom, pa tudi z drugimi dejavnostmi, ki so vezani na podeželsko življenje.

Zadnji prebivalci Močunigov so bili Bembiči. Imeli so mlatilnico v kateri so mlatili žito za mnoge kmetije v okolici. Na posestvu je živelo takrat devet ljudi. Imeli so tudi hlapca. Ivan Bembič z ženo in štirimi otroci so bili zadnji potomci nekoč velike rodbine. V Italijo so se preselili leta 1971. Takrat so se Močunigi izpraznili.

Na osrednjem

dvorišču v Močunigih danes sameva velik vodnjak (šterna), ki je svoje dni oskrboval to veliko posestvo z vedno svežo vodo. Tako kot v mnogih istrskih zaselkih seveda tudi v Močunigih ni manjkal puč.

Gibanje števila prebivalcev:

Leto       1869   1900   1931   1961   1971   1981   1991    2002   2012  2021

Št. preb.   15      18       16       40        5        4         0          -       0        0

Viri:

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

znak projekta EKRP

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Podrobnosti poti:

No. of Adults ():
No. of Childrens ():
No. of Senior Citizens ():

Ponastavi

Podrobnosti poti:

No. of Adults ():
No. of Childrens ():
No. of Senior Citizens ():

Google zemljevid

Cena celotne poti:

Skupna razdalja:

Podpirajo nas