Marezige
Strmo nad Vanganelsko dolino, 280 m nad morjem, ležijo Marezige, ki se raztezajo s svojimi zaselki po blagem slemenu hriba.
Od Kopra so oddaljene le 10 km in do njih pridemo, ko iz smeri Koper-Pulj, v zadnjem križišču zavijemo levo, s cesto obrobimo šavrinske griče in se v Vanganelu začnemo vzpenjati mimo Babičev vse do centra Marezig. Tukaj nas najprej očara čudovit razgled na Koprski zaliv.
Prave zanimivosti Marezig pa se skrivajo po zaselkih Burji, Sabadini, Bržani, Škrgati, Krmci, Plahuti, Bečanci, Bernetiči in Rokavci. Lepe istrske vasice v okolici, kot so Montinjan na severni strani, Lopar in Truške; potem sosednja planota čez Rokavo z Glemom, Borštom in Laborjem ter Babiči in starodavni Čentur, kar kličejo po sprehodih. Podružnica za Slovensko Istro društva za srce je z nekaterimi prijatelji planinci opisalo in pripravilo table za rekreacijsko pot iz Vanganela do Marezig.
Ime Marezige najverjetneje izvira iz latinske besede "mara" (kamnita, peščena zemlja), ki priča o zgodnji poseljenosti teh krajev. Skozi svojo zgodovino so Marezige počasi pridobivale na veljavi in najprej dobile svojo župnijo ter končno tudi dobile svojo občino. Pomembno obdobje se pričenja z drugo polovico devetnajstega stoletja, ko je te kraje zajela narodna prebuja in so Marezige postale trdnjava slovenstva. To se je pokazalo še zlasti, ko je te kraje prisvojila Italija po prvi svetovni vojni in se je začel vzpenjati fašizem. Takrat je v Marezigah vzplamtel prvi upor proti fašizmu 15. maja 1921. V spomin na ta dogodek praznuje Mestna občina Koper svoj praznik, osnovna šola pa nosi ime po voditelju tega upora Ivanu Babiču-Jagru.
Dolga obcestna vas na hrbtišču slemena, kot so Marezige, je v Slovenski Istri redkost. Taka je le še vas Sv. Anton, kot opozarja že koprski škof P. Naldini v svoji Coreografiji iz leta 1700. Marezige so sestavljene iz več manjših in večjih zaselkov, ki so večinoma razporejeni ob glavni cesti. Stare kamnite hiše so grajene iz sivega peščenjaka, strehe so bile nekoč krite s slamo ali s tankimi ploščami - škrlicami, ki so se ohranile le še na kakšni 'štaleti'. Preprosto notranjost so krasile istrske vezenine, črno ognjišče pa ji je dajalo pristno istrsko domačnost. Hiše so bile nekoč obrnjene stran od mrzle in vsiljive burje, pred poletno pripeko pa jih še danes varujejo pergole, ki dajejo senco in rodijo grozdje.
Radoživost domačinov se pokaže na šagrah - praznikih vaškega patrona, ljubezen do trte in vina pa še posebej na martinovanju in prazniku
refoška, ko Marezige zaživijo kot glavno mesto celotnega koprskega okoliša. Strokovna komisija oceni, kateri vinogradniki so pridelali najboljša vina. Prvi trije nagrajenci se točijo v marežganski kanavi, ki je urejena v stilu stare kmečke hiše. To je osrednji prireditveni prostor, kjer ne manjka zabave in dobre volje v družbi domačega pihalnega orkestra Rokava s stoletno tradicijo ali domače pesnice Nelde Štok-Vojska, zanimive so razstave lovske družine.
Poseben čar imajo osmice, ki so označene z zimzeleno vejo, obešeno nekje ob cesti. Če sledimo temu znaku, nas bo pripeljal do kmetije, kjer lahko nazdravimo z domačim vinom in se okrepčamo s pristno domačo hrano. A kot se za osmico spodobi, se to lahko zgodi le dvakrat v letu po osem dni.
V centru ali "pr' cerkve", kot se je reklo včasih, je nasproti kanave zadružni dom, kjer imajo sedež krajevna skupnost, pošta, Pihalni orkester, gostilna in nekatera podjetja. Za domom je večji prostor, kjer je nekoč potekal semenj na četrtega novembra.
Današnja podoba Marezig je sad dolgoletnega in postopnega razvoja. Po vojni so najprej pridobile elektriko, v letih 1948/49, kar pa ni niti tukaj ustavilo odseljevanja. Takrat je bila še vedno glavna panoga kmetijstvo, ki pa se je postopoma opuščalo za delo v Kopru. Velik preobrat je bil, ko so posodobili cesto z novo asfaltno prevleko in ko je pritekla iz pip voda iz Rižanskega vodovoda. Od takrat so začele rasti vse današnje hiše.
Gibanje števila prebivalcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 2002 2012 2021
Št. preb. 282 457 595 422 350 315 410 498 553
Viri:
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
